Hrana naše mladosti

4. apr 2013 10:33

Iz zelo zgodnjega otroštva se spomnim samo čokoladne margarine, ki sem jo zavidala sosedovim otrokom, debelo namazano na bel kruh. Pri nas se je kupovalo samo navadno, najcenejšo margarino Zvezda, v belem ovitku.  Tisto čokoladno so potem vzeli iz prodaje, ker naj bi bila škodljiva zdravju.

Malo pozneje je bila moja naj hrana stepena sladka smetana, ki se je v naši trgovini ni dobilo. Imeli so jo v bližnjem gostišču. Postregli so jo v lepih kozarcih, zraven sem pila Cockto in vedno bruhala po tej kombinaciji.

Še malo pozneje so bile top hrenovke. Kako je bilo to dobro! Ampak se jih tudi ni dalo kupiti v trgovini. Za to se je bilo treba peljati v Ljubljano, se še zdaj spomnim, mislim, da je bilo Pri starem tišlerju. Mi je oče kupil eno in me vprašal, če bi še eno. Tako sva prišla do številke 7! Jasno, spet bruhanje.

Danes me ne pripraviš, da bi pojedla hrenovko.

Pa tiste pečenice na železniški postaji v Ljubljani ali pred Modno hišo!

Stara mama je imela jagenjčke in ko so jih zaklali, so naredili dimljene klobase. To je bilo taaako dobro, ampak bilo jih je malo in sem in tja sem tudi jaz dobila kakšen kolešček.

Se vidi, da mi je ljubše meso kot sladkarije, za te mi nikoli ni bilo.

4. apr 2013 11:29

Rosie, si me spomnila na čokoladno margarino, čisto mi je ušla iz spomina. Sicer si pa lepo opisala svoje mladostne prehranjevalne pregrehe.

4. apr 2013 12:13

Tudi jaz sem na čokoladno margarino že čisto pozabila, se pa ta trenutek živo spomnim njenega okusa. Dobra je bila, zelo. Lep spomin na otroštvo so tudi sobotne večerje, namreč bile so hrenovke in se mi je zdelo krasno. A so bile res tako dobre, mislim, toliko bolj okusne od današnjih...?

Banane so prišle v trgovino v mojih osnovnošolskih letih. In smo jih kupili. Pa nismo vedeli kakšne morajo biti, da so užitne, mislim, da tudi prodajalke ne. Prvi vtis je bil , a smo kmalu naleteli na taprave.

Moja mama je res dobro kuhala, tudi pekla. Ne spomnim se, da bi se s sestro pri mizi zmrdovali. Pravzaprav se ne spomnim česa ne bi marala in še vedno kuham veliko jedi iz mojega otroštva. Sem pa imela rada tudi vampe in jih imam še danes. Kar se pa tiče zajtrkov, se z največjim veseljem spomnim kakava, instant verzije takrat pač nismo poznali, vroč kuhan kakav in mamin mlečni kruh. Si še kdaj privoščim to razvado.

Vrta nismo imeli, so pa takrat velikodušno prinesle domačo zelenjavo pa tudi jabolka, hruške, slive, sorodnice. Predvsem se spomnim stročjega fižola, ta mi je bil najljubši. Mama je kuhala marmelado iz sliv, še danes jo imam najrajši, kakšne trgovinske, na kruhu si nisem znala predstavljati.

Mene vežejo na otroštvo lepi spomini, tudi na tisti del, ko smo se blokovski otroci vsak dan igrali razne igre z žogo, ko smo se dobesedno radi družili in res vsako prosto urico preživeli skupaj. Nikoli se nismo dolgočasili.

Trgovino smo imeli kar čez cesto in ko sem bila zunaj, je bilo kar v navadi, da me je kakšna soseda prosila, če ji skočim po mleko ali kruh. Nisem se dosti zamudila in vedno sem bila nagrajena z nekaj dinarji, da sem si lahko kupila žvečilke, sladoled ali mlečni kifel, zato sem bila na takšne usluge vedno na voljo.

Je pa minilo tako hitro, da komaj verjamem, ampak tako je in kar je bilo dobrega in tega je bilo veliko, se trudim vnesti tudi v današnje dneve. Marsikaj mi celo uspe.

4. apr 2013 13:01

Mmmmmmmmmm, meni je bil pa ful dober krompirjev riž, katerega je kuhala moja stara mama. Ob misli kar dobim tisti okus v usta. res njami.

4. apr 2013 13:11

Tudi jaz se spomnim mojega otroštva po dišeči kuhinji stare mame ali moje mami. Itak sem oboževala svaljke, slivove cmoke, palačinke, štruklje.....če danes pomislim sem oboževala vse kar je povezano z moko

Super je bilo kadar je bila za kosilo pečenka, pečena na masti....popoldan se je mast v pekaču strdila in sem si jo namazala na kruh

Oči mi je vedno ko sva šla skupaj v trgovino kupil čokoladno mleko, v gostilni pa sok s smetano

Stara mama mi je skuhala mineštro, tisti makaroni so se celo dopoldne kuhali med fižolom in so se res napihnili....joj danes tega ne maram

Spomnim se užitka ko sem Cedevito stresla na roko in jo jedla, pa tistih Gringo in Flavorade (ali nekako tako) napitkov, pa Pingo sok in Rum ploščico. Pa sirček Bučko z Lučko in Viki krema.

Hehehe smučali smo pa v Jassa kombinizonih in Toper hlačah s podloženimi koleni....na glavi pa trirogo kapo.

Joj če bi se lahko vrnila nazaj

6. apr 2013 12:15

Odraščal sem v delavski družini, prav veliko ni bilo, je pa bilo dovolj za dostojno življenje (če bi le lahko danes to trdil za vse prebivalce Slovenije!). Meso je bilo bolj redko na mizi, največkrat bolj ceneno. Najbolj so se mi zagnusila jetrca v omaki in pljučka v enolončnici. Še oče je enkrat prav iz srca zagodrnjal: "Že spet te radirke!" Tega se živo spomnim, ker sicer nikdar ni kritiziral mame.

Spomnim se tudi češpljevih cmokov, posutih s sladkorjem, zraven pa smo jedli endivijo z vrta. Vsi so pretežno jedli cmoke, jaz pa solato. Okusi mi niso šli skupaj. Še danes mi polna in ogromna skleda solate zadošča za kosilo.

Aja, še krompirjev riž. Kadar je oče prišel iz službe pred mamo, je skuhal krompirjev riž. Vedno sem želel, da pride mama prej domov!

lp

6. apr 2013 12:54

Še nekaj je bilo,kar je dandanes še malokje.Pri nas smo imeli kravo in ko je skotila telička,je mama tisto prvo mleko,ki ga je namolzla -mlezivo spekla v pekaču,Joj kako je bilo to dobro,samo posolila je in spekla,nekateri portesejo kumino. 

 Enkrat sem ga kupila v Ljubljani na tržnici,pa mi ni bilo tako všeč,je drugačna krma in mislim,da se to še kako pozna na mleku..

Edina stvar,ki mi ni šla po grlu pa je bil mlečni riž s suhimi slivami,mama si pa to še vedno redno kuha za večerjo.

Pa sladkorne palčke v slaščičarni,malokdaj ampak  mmmmmm.

6. apr 2013 14:30

Brezmesna šara, oh.

Kuhana podzemna koleraba  na kakšenkoli način. Dišeča...močno rumena, skoraj "mastne teksture" brez maščobe...??

Joj, komaj čakam domače korenje - ki diši in ima okus. Danes z zaprtimi očmi ne ločiš več med okusom krompirja in korenja - samo oblika, brez vsebine.

6. apr 2013 16:05

Danes dobila na mejl.....kako prikladno - še pomnite tovariši?

6. apr 2013 19:47

Pri nas je to še vedno običajna hrana, če le kje pridemo do tega mleka. Pa ravno na velikonočni ponedeljek je klicala sorodnica s kmetije, da so dobili telička, dvojčka in nas čaka to mleko. Samo, pri nas temu rečemo - sir. In ja, po potrebi zmešamo z običajnim mlekom, da pečeno ni pretrdo, malo solimo, potresemo s kumino in, po možnosti v glinasti latvici, spečemo v pečici. Najnajboljše je vroče.