27. mar 2013 11:43
Kot otrok, ko sem počitnice preživljala pri teti na kmetih, sem si s slanine odrezala kožo in jo scvrla na žerjavici v štedilniku na drva. Kar toplo mi je pri srcu, ko se spomnim tete in njene tašče, moje tretje babice, ko sta mi pomagali pri tem, da se ne bi opekla.
Pa pozimi: kislo zelje in prekajeno meso, naloženo v plasteh, počasi kuano na štedilniku na drva, in kuhan krompir zraven.
Kislo mleko in v pečici pečen krompir, prerezan na pol in potresen z grobo soljo
Domača svinjska mast na debelem kosu domačega kruha, posoljeno in potreseno s sesekljanim česnom
(nam se to ni nič poznalo na kilah, ker smo otroci v tistih časih vse dneve divjali zunaj, ni še bilo računalnikov, da bi nenehno čepeli pred njimi)
Prežganka, ki jo je babica pripravljala tako, da je med praženjem moke dodala še malo mlete rdeče paprike.
Žganci z mlekom, sladkano (to je bil in ostal edinio način, da spravim mleko po grlu navzdol ...)
Kos črnega kruha, premazan s pašteto iz šunke (29. novembra Subotica jo je izdeloval), na pašteto majoneza, na to rezina kuhane šunke in kisla kumarica na vrh. Lahko tudi samo pašteta s kislo kumarico.
Pa prekmurska salama, ena taka izjemno dobra klobasa je bila to.
Nikdar nisem marala zelenjave, le solate vseh vrst (razen paradižnikove, jasno, saj paradižnika še dan današnji ne jem), ali kisano zelenjavo. Izjema je bila pečena paprika.
Pa odojek ali jagnje z ražnja. Sploh kožica z odojka, uhlji in repek ...
In ribe, ribe, ribe v vseh oblikah in na vse mogoče načine, to sem oboževala iz najzgodnejšega otroštva.
Vse to sem imela res zelo rada. Pri tašči sem začela jesti vampe, ki jih prej nisem mogla niti videti, pa tudi njena piščančja obara je za prste polizat.
mamamia
)
)
in sta nekaj stvari nehala delat, nekaj stvari, kot je pa zaska, jih pa žal ne moreta več delat.
