Ukinitev enega priimka

20. mar 2013 16:48

Jaz sem tudi pristašica tistih, ki pravijo, da jim je eno ime in en priimek dovolj. Posebej, kadar je treba izpolnjevati formularje, kamor moraš oboje vpisati po 3x, takrat bi najraje videla, da bi se pisala vsaj Ana Duh, če ne še kaj krajšega  . 

20. mar 2013 18:57

Jaz se pa od svojega priimka ne morem in nočem ločiti-zame to pomeni nekaj več kot le beseda, zame so to tudi korenine. In mi je žal, da bo po naši veji izumrl, oče ima sestro, ki se je poročila in prevzela možev priimek, jaz imam sestro, ki si je možev priimek dodala, ampak moja nečaka se pišeta po očetu.

Pri nama pa bo verjetno isto-da se bodo otroci pisali po podočem možu. Tako je v navadi, čeprav mi iz prej omenjenih razlogov to ni najbolj všeč. Bom pa vsaj jaz tista, ki bom do smrti nosila naš priimek.

20. mar 2013 19:09

Ja, zanimivo je, kako se imena pojavljajo in izginjajo. Par mesecev nazaj smo imeli veliko družinsko srečanje, zbrali smo se potomci našega "velikega pradeda" (gledano od moje generacije nazaj). Da skrajšam - do zdaj je živelo ali še živi 98 (osemindevetdeset) njegovih potomcev, pravkar prihaja na svet peta generacija. Kaj misliš, koliko jih nosi njegov priimek? En sam - in še ta nima otrok. Pa jih je praded imel pet in vsi od teh petih med tri in šest. Tako pač usoda obrača in obrne, kdo ve, kaj bo prinesla prihodnost - tako da tudi pretirana navezanost na družinski priimek ni nujno smiselna, sploh, če ti ni najbolj všeč. Vsaj ne na dolgi rok.

20. mar 2013 19:42

Dobro, saj vem, patriarhat in podobne zgodbe, oče glava družine, itd, itd. Včasih mi pride na misel - kako, da zdaj, v teh modernih časih, noben mož ne vzame ženinega priimka? Za enega sicer tako, na pol, vem, ampak to je pa tudi vse.In na faksu mora moja potomka narediti rodovnik - ampak ne po materini, po očetovi strani!!!! Šele na izrecno prošnjo so ji dovolili materino žlahto predstavit (ata v to smer nima skoraj nič raziskanega in znanega) - zdaj resno premišljujem, če ima to kak globlji vzrok ali je to samo zakoreninjeno v nas.

lp

20. mar 2013 21:16

Jaz sem vedno gvoorila, da bom ob poroki obdržala svoj priimek, ker mi je všeč in mi nekaj pomeni. Potem pa je naneslo, da si je moj fant pred dvema letoma šel spreminjat priimek in kar nekaj časa tuhtal, za katerega bi ga zamenjal in na koncu vzel istega kot ga imam sama  

Mi je bilo enkrat prav hecno, ker me je znanka zasliševala kdaj sva se na skrivaj poročila

21. mar 2013 3:35

Ko smo že ravno pri imenih in preimenovanjih - morda bo tudi vas pritegnil film "Jaz sem Janez Janša", dokumentarni film o imenih in preimenovanjih, ki se osredotoča na precej neobičajno spremembo imena, ko so trije umetniki leta 2007 uradno postali Janez Janša.
na povezavi: http://tvslo.si/#ava2.161592378;;

21. mar 2013 5:09

Tole me spominja na 100 years of solitude. :)

21. mar 2013 7:49

Imena so zgolj formalnost, pri meni je bil problem kako poimenovati otroka, ker nama je obema prav dol viselo, kot nama tudi za poroko in vse ceremonije.

21. mar 2013 8:04

Nadimek zato, ker foruma ne jemljem tako smrtno resno, da bi bilo pomembno, kako se pišem. Mi je dovolj, da ga uporabljam v resničnem življenju.

Kakor za koga. Zame to ni zgolj formalnost, ampak del mene. In prosim, da to spoštuješ. Jaz sem samo napisala svoje občutke glede mojega priimka, nisem pa nikomur vsiljevala, da naj tako misli ali čuti.

Meni pa ceremonije veliko pomenijo, ker dajejo mojemu življenju en pridih svečanosti. In me čisto nič ne moti, če tebi dol visi zanje. In temu tudi ne bom rekla preseravanje, kot si rekel ti. Eni pa znajo res samo gonit svojo do konca.

Ja upam, da sta potem našla ime za otroka, da ni kar "Deček" ali pa "Deklica".

21. mar 2013 8:34

Ne vem, zakaj se je potem sploh treba ukvarjati s produkcijo potomstva, če je že tako zelo vseeno. Oziroma da zzzz ne bo preveč težil, če se bo čez čas pokazalo, da je pri produkciji sodeloval kdo drug z malo bolj zvenečim imenom.