Selitev na dolenjsko

3. mar 2013 13:36

Spelja, to je res, da nekdo dobiva sociano pomoč in se vozi  z najbolšimi avti. Žal tako je, pa potem poglejmo nekatere, ki imajo nekaj tisoč evrov plače, pa še poleg okrog prinašajo vse nas davkoplačevalce, da ne omenjam ubogih delavcev, katera podjetja se spravijo na ;kant; s pomočjo takšnih. Kdo je v tem primeru slabši, je pa na žalost, da Rome vsi vidimo, ostalih grešnikov pa ne. Tudi med Slovenci so takšni!!!! Delala sem z njim 3 leta, krivico bi jim napravila, če bi o njih žal besedo rekla. Morda, je pa tukaj vmes kaj slovenske favšije, ker se pač znajdejo po svoje.Pa tudi, če je jih nekaj slabih, to ne pomeni, da so vsi. To je moje mnenje in nikomur ne dajem potuhe, le poglejmo stvari tudi z druge strani, njihove!

3. mar 2013 13:59

Draga nejcanja, mene je pa še najbolj strah za tvoje otroke ob takšni materi....

Rojena in vzgojena sem bila na Dolenjskem, v osnovni šoli sem imela za sošolce tudi Rome. To za nas ni bilo nič nenavadnega, je pa res, da niti eden od njih ni končal osnovne šole. Če se ti ne boš brigala za njih, se tudi oni ne bodo za tebe, kaj šele za tvoje otroke...

Zdaj že leta živim v prestolnici, se pa zadnje leto čedalje pogosteje poigravam z mislijo na selitev nazaj na Dolenjsko. Ljudje so krasni, stanovanja cenejša,....

spice girl

3. mar 2013 14:26

Pa ne, nejcanja, da si v četrtek ali petek zvečer gledala TV? Ker, kolikor se mi zdi, si tam videla vsa ta grozodejstva, ki si jih umišljaš.

Si morda pozabila, da je od tam bil že Primož Trubar, pa tudi Josip Jurčič (a včeraj pa nisi gledala poročil, ko so prikazali, kako je bilo na Jurčičevi poti)? Aja, pa KRKA je na Dolenjskem, menda ena od najuspešnejših slovenskih firm, pa RIKO, pa na Otočcu se je že marsikdo imel lepo. Tako lahko nadaljujem še naslednjo uro. Pa nisem Dolenjka, nisem od tam, samo mislim, da uporabljam zdravo pamet.

Ker tam, kjer zdaj živiš, je pa ena sama idila, kajne? Ne se hecat, no. Sicer pa, imaš družino, ki jo, poleg tebe, sestavljata še dva otroka in mož. A si tudi njih "razveselila" s to svojo bojaznijo? Sploh, če jo prenašaš na otroka....................ne delaš prav nič pametnega, njima boš zelo, zelo otežila selitev, verjemi. In jima vlila polno neosnovanega strahu, ki je primeren substraz za rast in razvoj stereoptipoiv, ki jih sploh ne bi smela poznati. Neodgovorno od tebe.

Pamet v roke in, saj menda ja poznaš okolico kraja, kjer ste sezidali hišo, kajne? In si bila tam že kar nekajkrat, pa ste očitno še živi in zdravi.

Ne vem, morda bi razumela tvoje strahove in se mi ne bi zdeli umišljeni, če bi se ti obetala selitev vsaj na drugo celino, tja, kjer trenutno divja vojna. Tako pa, ljubi bog, seliš se kake 50 km stran od trenutnega doma, od Ljubljane, vraga, od tam se cel kup ljudi vsak dan vozi v Ljubljano v službo,.....saj ne greš na konec sveta.

 Čakaj, a nisi ti pred dobrima dvema letoma razlagala, kako nevzdržno je tam, kjer živiš? Se motim?

rimljanka

3. mar 2013 14:35

Nejcanja, ne morem ti povedati ničesar o življenju na Dolenjskem, ker nisem od tam. Lahko pa ti prišepnem, da bodi pogumna, optimistična in pozitivno naravnana do spremembe, ki čaka tebe in tvojo družino. Vse našteto  potrebuješ, da boš opora svojim, ko bodo v dvomih ali je bila odločitev prava ali ne.

Srečno tebi in tvojim, ostalim na forumu pa lep dan še naprej 

3. mar 2013 15:40

Edino kar lahko rečem je to, da sem osupla, da nekdo, ki je že na pol preseljen, postavi tako vprašanje. Presenečena sem tudi, da si sploh dobila veliko vzpodbudnih besed, da na Dolenjskem že ni tako hudo, kot si misliš. Zato ti lahko predlagam le to, da s svojo zaplankanostjo ostaneš tam, kjer si. Sram te je lahko. 

P.S: Mene je strah za tvoje otroke...zaradi tebe.

Vanja

3. mar 2013 15:44

Si hišo podedovala? Brez slabe vesti jo prodaj in si prihrani skrbi.

Ne vem kakšne so tam, kamor naj bi se preselila razmere, vendar s svojimi občutki, ki si jih zagotovo prenesla tudi na svoje otroke, lahko vsi skupaj zelo slabo vplivate na odnose in pogoje bivanja tam. Ne boš verjela, kako privlačimo nase stvari o katerih razmišljamo.

Mogoče boš vseeno spremenila mnenje, ko boš okolico spoznala in se nanjo in na ljudi privadila in ugotovila, da so bili tvoji dvomi in strahovi odveč. Predvidevam, da ti je kraj popolnoma neznan in sklepaš in ustvarjaš zaključke po tem, kar ti govorijo ljudje in prebereš v dnevnem časopisu.

Prodajte hišo in zgradite ali kupite dom tam, kjer bi si ga zgradila, če bi se sama odločala. Do takrat, pa praviš, da si se pripravljena stiskat, čeprav v enem prostoru.

3. mar 2013 15:51

Da bodo tvoji otroci še naprej lahko mirni, potem moraš najprej umiriti sama sebe, ter svoj način razmišljanja. Ti sama jim moraš biti za vzor, predstavljati družino, dom, govoriti o trdnosti in občutku varnosti v družinskem okolju.

Težave, ki si jih izpostavila, so vezane na tebe samo, ne pa na okolico, ker realna slika se razlikuje od tvoje predstave. Naši družinski prijatelji živijo v Črnomlju zadovoljno, mirno in lepo.

Sprosti se in optimistično glej v prihodnost, zaupaj sebi in uresničitvi  začrtanih ciljev.

Pa še to:  tvoji otroci bodo težko spoštovali soljudi, če jih recimo že ti zaničuješ......razmisli !!!

Morda prebereš: Jernej Šavel - Bojte se belih ciganov

3. mar 2013 17:39

»Samo dve stvari sta neskončni: vesolje in človeška neumnost - ampak za vesolje nisem povsem prepričan.«

A. Einstein

3. mar 2013 18:03

Bravo za ishtmail in ostalo ekipo. Mene je takisto strah otrok, ki odraščajo ob rasistih, ker se pri njih učijo rasističnih vzorcev.

3. mar 2013 18:15

Točno tako, kot si rekla - ni me strah za te otroke, pač pa teh otrok.