Selitev na dolenjsko

3. mar 2013 18:49

Se opravičujem,če sem  vam stopila na žulj......drugače pa nisem rasist.....kar brišite temo.

Vseeno pa najlepša hvala za odgovore

lp

3. mar 2013 18:57

Nejcanja,

saj nisi nam stopila na žulj. Zanesljivo ti nihče ni hotel nič slabega, še manj pa tvojim otrokom, ampak resnično se zamisli, kaj počneš sebi, njim in svojim soljudem. Je že tako, da so enkrat na tapeti cigani, drugič Bosanci, tretjič lezbijke, potem bo prišel na vrsto fant tvoje hčere..... Priznaj drugim, kar zahtevaš zase, to je vse, kar moraš narediti. Saj tudi Dolenjcev ni nihče vprašal, ali se strinjajo, da se boš naselila pri njih -  zakaj bi jih pa? Preprosto pričakuješ, da te bodo sprejeli z odprtimi rokami, ob tem, da imaš ti do njih neskončno veliko predsodkov. Tako pač svet ne more delovati, vsaj ne v dobro vseh.  Ne išči torej razlogov za svoje strahove v drugih, ampak v sebi. Samo to ti hočemo povedati.

4. mar 2013 7:16

Leta nazaj, točno konec osnovne šole, je naša familija dvignila sidro in šla izpod Nanosa v malo bolj hribovite konce Primorske, beri v Idrje. Še zdaj se spomnim komentarjev bivših solokalcev, češ kam gremo, pa kaj delamo, ker tam so sami čudni ljudje, pa čuden zrak, pa od živega srebra nas bo takoj pobralo, pa dotična ustanova na griču, še žal da nam bo. Blablablabla.

No, še danes sem v enem kosu, prav tako ostali člani moje familije. Sicer sem tam dejansko živela samo v času srednje šole, ampak to je moj doma doma. In ko po ljubljanski dozi megle, dežja... rabim dozo sonca, smeha in klepeta, kam mislite, da grem?

4. mar 2013 8:23

Ma Loni, to se tebi samo zdi, da je blablabla . Tu na območju, kamor naj bi se nejcanja preselila, je res vsako leto težje bivat. Ampak ne zaradi ljudi, ki ji ona omenja in med nami živijo od nekdaj, temveč zaradi ljudi, kot je ona, ki rinejo v idilično naročje neokrnjene narave in pričakujejo, da se jim bodo vsi klanjali, ker pa ja prihajajo iz razvite civilizacije. In jih potem moti tudi petelinje kikirikanje (kot je znana zgodba iz obrobja LJ), ne le ljudje. Ajej, no .

4. mar 2013 8:28

Nejcanja, lani sem se preselila iz rodnega Maribora (leto pred tem pa z Nizozemske) na Dolenjsko, v Kostanjevico. Pred tem nisem bila tam se nikoli. Povem ti, da bolj prisrcnih ljudi nisem srecala nikjer po svetu, pa sem tretjino zivljenja prezivela na tujem. Da ne govorim o prekrasni pokrajini, cistem zraku in predvsem cistih rekah. Kopanje v Krki, ki ima poleti 27 stopinj, mimo tebe pa plavajo postrvi, kleni, smuci ... je cisti uzitek!

Priznam, da je tudi mene motila ena stvar: najina hisa stoji na obmocju, kjer Krka vsako leto poplavlja. Nisem si znala predstavljati, da se vozim z avtom po cesti, okrog mene pa plavajo labodi ... Lani sem tudi to dozivela in moram priznati, da je bil obcutek enkraten ! Voda pride in gre ...

Srecna sem, ker so sosedje ob meni sami pozitivci (vkljucno z Romsko druzino) ter delovni ljudje. Prav vsi pa imajo  radi kozarcek cvicka , razen mene, infiltrirane stajerke, ki se vedno prisega na sivi Pinot

Moj nasvet je: cim prej si izbrisi iz glave negativne misli!

Nena in 

4. mar 2013 8:36

Glede ljudi se pa strinjam....so zelo odprti,prijazni,gostoljubni.....mogoče res pretiravam

4. mar 2013 8:38

Se podpišem pod tole. Čeprav pri nas hvala bogu nimamo kakšnih posebnih težav s "priseljenci", oni se pač bolj držijo zase mi pa zase. Če jih moti vonj gnoja, ki ga raztresemo po njihvah je pa to njihov problem ne naš. Nejcanja res ni tako slabo pri nas na Dolenjskem, ti si res tako napisala, kot da bi vsak dan povsod brala kako nas napadajo romi, da se vsak dan pretepamo in da otrokom sploh ne pustimo zunaj, ker jih lahko takoj kdo vzame. 

4. mar 2013 8:39

narobe si me ocenila,prihajam pa lj-okolice,ki tudi ni tako razvita

4. mar 2013 8:40

Nejcanja ti se kar pomiri, pa boš videla da bo vse OK. Otroci ti bodo pa tudi hvaležni, ker je res super odraščati tukaj.

4. mar 2013 8:48

Razvitost je zelo širok pojem, to da stanuješ v mestu, ki ima vso infrastrukturo, je samo en vidik tega. Veliko je v glavi.

PS Predel Ljubljane, kjer zdaj že kar nekaj časa rezidiram, je Ljubljana samo po poštni številki. Drugače pa (z izjemo naših dveh blokov) zgleda kot ena bolj mala vas vse skupaj. Do prve LPP postaje avtobusa imam skoraj kilometer, brez pločnika...