27. feb 2013 9:42
O okusih se, queirda JJ, ne razpravlja do trenutka, ko nekdo postavi vprašanje, ki zadeva estetiko.
Tale topic je po svoji vsebini tak, ki sprašuje o izgledu nečesa (v konkretnem primeru kuhinje) in pač smo tule o zadevi rekli, kar smo rekli. Malo hecno je sedaj privleči tisto de gustibus...samo zaradi tega, ker ni enoznačnega aplavdiranja rdeči kuhinji.
Sicer so pa bili (vprašaj generacijo staršev) v sedemdestih letih tudi barvaste kuhinje. Pop art v kuhinji, oranžne fronte od Marlesa in po možnosti še oranžno rdeče svetilo od Harvey Guzzinija in v sedemdesetih je imel srednji sloj tak mebl. So šle tiste stvari takoj, ko so ljudje spet prišli do kakega denarja, ven iz kuhinje in so prišle bolj nevtralni toni noter. tista oranžna je ljudem šla na živce.
Pa konec osemdesetih je bila ena sezona, ko so divje prodajali modre in turkizne kuhinje (pri rajnkem Slovenijalesu na sedanji Dunajski so imeli leta eno modroturkizno ewe kuhinjo na razstavi) in zelene tudi, pa v začetku devetdesetih tudi - pa te opreme tudi že kako desetletje ni več. Zadnji mahagonij krik je imela svoje dni Svea in so potem nekaj kombinirali s črnim in zraven veliko mesinga in je vse skupaj spadalo v kategorijo tto much information.
Je pa tako, da velja pri pohištvu še bolj, kot pri čemerkoli drugem paziti, da oprema ne prevpije tistih, ki tam stanujejo (pa obiskovalcev tudi ne). Obstajajo tudi ljudje, ki so toliko karakterja, da zmorejo živeti v močnih barvah in jih barve ne prevpijejo in eklektika dizajnerskih kosov in starin tudi ne in jim gre tak prostor lepo na karakter. Jih nekaj poznam, ampak so vsi bolj v umetnosti in imajo estetske kanone že ponotranjene (ne iščejo na forumih nasvetov).
Pa so recimo kraji in kulture, kjer rdeče, rumeno, modro super funkcionira v kuhinji - recimo v Mehiki. Ampak tradicionalna barvasta kuhinja na mehiški haciendi je en sentiment, nekaj rdeče-aluminjastega tlačiti v vrstno hišo, je pa drug sentiment. In je treba premislit, v katerem sentimentu je uporabnik. Pa na tem, koliko velik je prostor.
Opremljanje doma je zahtevno delo. Mnogo težje kot kupovanje oblačil (vem, kako se ljudje na tem področju lovijo). Pa kiksi so dražji. In ga ni hujšega, kot tisti občutek, ko monitrajo nekaj in se vidi, da nakup ni bil posrečen.
Če je pa primer, ko dva interierista na teve šovu naredita barvasto kuhinjo - hja, onadva sta delala z materialom, ki so ga plačali sponzorji, stanovalci so pa itak pustili vse štiri od sebe, ker za ceno, da si malo na televiziji, se prenese marsikaj. Magari živeti v red kitchen, ker je to zanesljivo boljše od dizastra, v katerem so živeli prej.
Tule je link, na katerem je nekaj dobrih rešitev. Če nič drugega, niso tako obupno alpenšvabske (ta virus resno načenja estetske kriterije podalpske dežele). http://www.home-designing.com/category/kitche
Vendelina jr.
Vanja
