8. feb 2013 1:19
Uf, uf, kje naj začnem, recimo, pogled iz sobe:
No, zanima vas kako je s hrano. Pri meni se je naredilo v zadnjem letu dni ( še bolj izrazito zadnjih šest mesecev ) da se mi je metabolizem spremenil ( matr, a ne da se učeno izražam ). V Slo. Gre tako, da fajn zajtrkujem med osmo in deveto uro in pol sploh nisem lačem do nekje treh ali štirih popoldan, vmes morda le kakšno mandarino ali pomorančo za »malico«. Količina hrane, ki jo pojem za kosilo se mi je tudi zmanjšala, za večerjo mi zadostuje pomoranča ali mandarina. Tukaj gre tako, da jem kot vrabček, pijem kot žolna.............. ma smo se hecali. Zajtrk ( obilen ) je pozno, pol, ko se sprehajam, popijem pivo ali dva ( mislim, da še nikoli tri ) in sploh ne čutim lakote. Jedel sem iz navade: enkrat v Macdonaldsu ( bolj da preizkusim, če bojo sprejeli kartico kot iz lakote, enkrat v nekakšni restavraciji ( samopostrežni ) ko je hrana na vago ( se mi zdi, da je 100gr. 3,5 reala ): ti vzameš na krožnik kar hočeš, oni na blagajni stehtajo in to je to, še enkrat sem jedel nek fast food, danes sem na primer spil dva piva, pojedel en kuhan kukuruz, za večerjo bo ( morda ) par bobic grozdja. Če po pravici povem, me restavracije niti ne mikajo, moti me predvsem neznanje jezika in moje in njihovo, po drugi strani mal imam upor, imam vtis, da te ogoljufajo na vsakem koraku. No, to je huda trditev, pa da mal obrazložim: dva dni pred odhodom od doma mi je lastnik poslal detaljno navodilo, kako priti do hostla: vzemi avtobus » linha 2018 real auto onibus », stane 12 realov. Jaz za vsak primer pripravim 14, sprevodnik mi skor iztrga denar iz roke in me porine naprej. Bil sem pozoren in naprej gledal: vožnja res stane 12 realov. Kako je bilo s taksistom, sem že povedal. Kupujem vodo. Ne vem kolk stane, mu dam drobiž, češ, če je dovolj. On šteje jaz imam pripravljen bankovec za 2 reala, on pravi ni dovolj, vzame mi tist bankovec, pa od onega drobiža še priblišno polovico. OK, pogledam na plastenki cena prilimana: 2 reala, pa tudi drugod je tolk, pa še nekaj je bilo, sedaj se ne spomnem, se mi enostavno ne ljubi s tem ubadat, kot rečeno predvsem zaradi jezika. Kakorkoli, od lakote ne bom umrl vendar bom jedel tam, kje bom vedel kaj plačam in kolk..............( matr, še stiskav sem ratal). Pa brez heca, tale Brazilija mi je zelo naporna, še nikjer me ni tolk matralo, pa tudi nemški nič ne znam, pa se po nemčiji tudi da sporazumet, tukaj pa čista tema. Če k temu prištejem vse tiste zgodbe o kriminalu, ki sem jih zvedel pri pripravi na to potovanje, ti bodi pametan: kje se neha prevdarnost in logika, kje se začne paranoja......... se mi zdi, da je ločnica ena zelo tenka ćrta..............ah pustimo to.
No, če pogledate one slike od včeraj, na slikah se ne vidi od zgradb, zadaj za zgradbami so plaže: copacabana in ipanema, in danes sem bil tam. Evo Copacabana:
in, da ne rečete, da sem vam podtaknil makarsko:
In Ipanema:
Vse en fin sviž, če bi ga vsega presejal, bi ne prišel do enega ( magar mejhnega ) kamnčka.
Uf, se mi ne ljubi več, pol sam še emo šavje:
ežoj