20. jan 2013 14:54
Draga marec,
najprej se vprašaj, kaj te zanima, potem ti ne bo problem najti primerne "ativnosti". Ker tega je na svetu toliko, da bog pomagaj, ljudje počnejo vse mogoče, ampak prva stvar pri vsem skupaj je, da te veseli. Drugače ne bo nič. Jaz vem zase, kaj mi je všeč, in imam nekaj strani dolg spisek, kaj bom počela, ko bom v penziji ali pa če v kratkem ostanem brez službe, kar tudi ni nemogoče (poleg tega, da bom iskala novo službo, seveda).
Če ti je osnovni razlog, da bi rada ob popoldnevih šla od doma, ta, da se izogneš svojemu dedcu, potem pa nekaj z vajinim odnosom ne štima.
Ne vem, če ti bo moj nabor "aktivnosti" kaj pomagal - ampak takole je, popoldne sem ponavadi še v službi, zvečer tudi včasih, dosti krat pa tu in tam čez vikend. Ko nisem v službi, grem na bicikel, tečt, na jogo ali pilates (raje na jogo, je bolj komot), tu pa tam kaj skuhamo in kako rečemo s prijatelji , grem v knjižnico, pazit otroke in zdaj celo že vnuke svojih prijateljev, izpolnjujem svoje dolžnosti do nečakov (glede na njihova leta se zadnje čase te da elegantno nakazati po kliku in vzame precej manj časa), precej hodim naokoli po vseh mogočih predavanjih, grem plavat, čez vikend poleti rada gor v hribe ali dol z jamarji v kako luknjo ali molit vse štiri od sebe na morje, dokaj redno se potikam po otvoritvah likovnih razstav po Ljubljani (ker ti takrat zraven tudi kaj povedo in je to zame pogosto edina šansa, da sploh razumem sodobno umetnost), tu pa tam kaj zašijem ali skrajšam ali podaljšam za svoje razširjeno ljudstvo, kar pogosto kaj spečem za to isto ljudstvo, vsak drugi vikend kuham kosilo za drugi del svojega ljudstva, enkrat na teden zvečer igramo tarok in ta se ponavadi malo potegne (v mladih letih smo kdaj tudi šli v petek direkt s taroka v službo, no, ta zavzetost je zdaj že zdavnaj minila), večkrat kaj prevajam za koga, ki ni najbolj jezičen, od junija do novembra se često zadržujem med gobami/borovnicami/malinami, vsake toliko greva z drugo polovico kam pogledat čez planke, zadnje čase malo aktivno obnavljam svojo zarjavelo francoščino..... ljubi bog, saj še začela dobro nisem naštevati. Res pa je, da nič od tega ni niti moj uspeh niti dosežek niti potreba, ampak eno samo ljubo veselje. Tako da, če pogledam skozi tvoje oči, nisem nikomur nič dokazala, ampak mi je tudi eno figo mar za to.
Sonja