10. jan 2013 9:22
Ni ravno od pogreba,a vseeno.
Bila sem v trgovini, v Italiji,nakar pride en revež,spuščal je samo ene glasove in prosil denarTrgovka,ga je zavrnila na en grob način in ker se mi ni zdelo prav,sem ga zagovorila in si mislila,kaj ta ženska nima srca?V glavnem:šla sem v avto,pride za mano,prosi denar,dala sem mu drobiž,pustila sem si 50 centov za kruh,nakar je kazal,naj mu dam še te.Dala sem mu,postal je nesramen,kazal na torbo,pokazal na listku,koliko naj mu dam-njegova nesramnost je prehajala v hudobijo,govorila sem mu,da nimam,pokazala še denarnico,v kateri ni bilo nič denarja in hvala Bogu,sem imela že vžgan avto in po hitrem postopku odpeljala.
Drugi primer:šla sem po hčer na avtobus,nakar ob poti eden maha,bila je družina z avtom.Seveda sem ustavila,če človek potrebuje pomoč...Odprem okno in mi reče:turki,euro,2 deci benzin.Ja,zopet nisem imela denarja,mu kazala z roko,da nimam,zvišal je ton glasu,ki se je stopnjeval,nakar sem mu pokazala denarnico,ustrašila sem se zase,potem je rekel OK in me spustil mimo.
Se sprašujem:kaj,če bi bila kakšna nesreča,kakšnemu slabo,potreba po zdravniku-bilo kaj,kako naj še človek ustavi?No,ko sem se vračala,jih ni bilo več,ker sem že mislila obvestiti policijo.
V obeh primerih,me je bilo groza.Kot nekakšno izsiljevanje.Kam pelje ta svet?
andreja m