Ljudje v hotelski restavraciji

30. dec 2012 20:35

Morda sem se premalo natančno izrazila: zgoraj opisane lastnosti niso samo lastnosti v. Slovanov,videla sem tudi Slovence, Nizozemce, Angleže....., kot sem že napisala, PREDNJAČIJO pa Rusi, Poljaki,... Pa seveda ne čisto vsi, da ne bo zamere. Res, 5x sem bila tako na dopustu, ajme, kaj vse sem videla!!

In, draga moja Mamamia, to so  bile  take dopustniške firstminute variante, ki sva si jih s partnerjem lahko še privoščila, naslednje leto, ko ne bo regresa, bova pa v miru doma  .

Opažam pa, da starejša kot sem, težje prenašam kričanje in vreščanje mularije, ampak ne moreš se jim več izogniti nikjer! V toplicah, muzejih, cerkvah,  celo po hribih kričijo, da se včasih vprašam, a še sploh znajo normalno govoriti? (o svojem poklicu zdaj ne bi). 

Se spomnim lanske polnočnice-  sicer ob 21. uri: 6- 7- letni mulci letajo po cerkvi od mame do očeta, babic ...Ojej!

Ja, požrešnost,  priznam, da je tudi mene včasih kaj premamilo, res je preveč vsega, pa kak nov okus, ki potem ni tak, kot si pričakoval, ampak, hrano preveč spoštujem, da bi jo metala vstran, pa čeprav 1000 km od doma (in plačano). Potem pač počasi poglodam in naslednjič pazim.

Kaj češ, samo človek sem.....

marjja

30. dec 2012 21:35

Kar v redu človek si.

Mene ne moti, če je mularija glasna, me pa motijo nevzgojeni vseh starosti.

Glede basanja s hrano bi pa rekla, da z njo najbolj razmmetavajo (si po nepotrebnem preveč bašejo na krožnike) tisti, ki doma veliko bolj skromno jedo kot tam, kjer so na dopustu.

30. dec 2012 21:54

mamamia,

30. dec 2012 23:07

Bom še jaz pristavil svoj lonček: letošnji prednovoletni dopust sem preživel v enih termah nekje na širšem štajerskem, ampak sem bil tam prvič in zadnjič. Pa ne bom delal negativne reklame, zato naj ime ostane znano samo meni.

Jaz sodim v tisto pleme, ki pride v jedilnico v T-Shirtu, hlačah iz polimernih vlaken, ki jih lahko mirno uporabim tudi za na kavč ali pa v telovadnico, in pa v copatih. Definitivno pa me zmrazi, ko vidim ljudi, ki razmetavajo s hrano in se obnašajo huje kot barbari - opisano zgoraj.

Največ konfliktov pa sem imel, če odštejem ignoranco v jedilnici s strani strežnega osebja, zaradi katere sem zribal šefa strežbe in so me zato do konca dopusta tretirali kot kralja, v savnah, ker ljudje preprosto ne dojamejo, da je treba tam bit tiho in upoštevati, da se tja pridejo ljudje sprostit in zato niso sami. Skratka, imel sem možnost srečati lokalne barbare, ki so prišli v wellness po službi in se obnašali slabše kot Atilovi bojevniki - izstopali so starejši ljudje obeh spolov, zelo negativno presenečen pa sem bil, da so v tej skupini izstopali upokojenci.

In ja, tudi mene ob živce spravljajo nevzgojeni pamži in njihovi starši, ker sem pa konfliktna oseba, se v večini primerov spraznim na licu mesta in v večini primerov jih odnese stran - klin s klinom.

Izgleda, da bo res držalo, da se folk obnaša po načelu, če sem plačal oz. bom moral plačati, lahko počnem, kar hočem. Vse za dober biznis, vse za velik dnar (A. Smolar), si pa mrmrajo ponudniki storitev, ki vsakodnevno spremljajo te ljudi. Po Osipu Šestu se jim lepo po slovensko reče biciklisti: navzdol pritiskajo, navzgor se klanjajo. Tako eni kot druigi.

Po službeni dolžnosti sem kar precej tudi po tujih hotelih, predvsem nemških, in imam samo en komentar: sramota doline šentflorjanske.

31. dec 2012 7:29

Se strinjam z večino tega, kar je napisal Drejček.

Le da jaz nisem konfliktna oseba, pa bi zelo rada bila, vsaj včasih.

Se mi je ( je zato, ker me je minilo veselje, da bi sploh hodila tja)  v savnah vse prevečkrat dogajalo, da sem morala poslušati poteke poroda, težave s hemeroidi in napenjanjem, nazadnje pa še nekontrolirano  obnašanje najstnikov, ki nikakor niso mogli počakati, da prilezejo iz savne v sobo...

Mi lahko kdo da kakšen nasvet, kako ostro, pa  vendar v  mejah kulture povedati takim ljudem kar jim gre?

O nošenju hrane iz restavracije ne bom nič rekla. Je že Drejček napisal.

31. dec 2012 7:43

Strinjam se z vsem napisanim. Strinjam se glede "PENZIČEV", pa čeprav me bo kdo sedaj napadel. Enostavno si preveč domišljajo. Sedaj ni več lepo in ĐENTELMENSKO odstopiti prostor v vrsti/sedež/pomagati čez cesto, SEDAJ, ONI, to jemljejo kot MORAŠ/OBLIGATORNO, po principu SEM STAR/POMAGAJ. 
A ma daj. 
V vseh ter zdraviliščih/hotelih pa so prav oni tisti, katerim popustijo zavore! 
To basanje, da hrana preko leze. Da se naredi piramida iz kajzerc, šunke, sira. Da se spije galone pijače, samo zato ker je tam in zastojn!! NE. jaz tega ne morem. Naložim si male porcije in grem večkrat. Za mano ne ostane NIČ. Uživam, jem počasi, ko probam kaj novega, si dam na krožnik najmanjši krožnik, ali pa ga kulturno razpolovim z nožem in ponudim kolegu ali pa drugemu v vrsti...Vse se da. Le kulturno prosim.

Preziram tole ZDRAVILIŠČNO logiko vseh teh ljudi, kateri, samo zato ker prvič vidijo croissant ali delikatesni pršut, naložijo na krožnik za kilo dobrot, nato pa si še zavijejo nekaj v papirnato sarvjeto. Majkemi, pa saj ne boste od lakote umrli. Sploh v zdraviliščih, kjer je hrane VEDNO na pretek!

Jao, jao...kako žalostno!

31. dec 2012 8:54

Tegale, Brando, jaz nisem videla še nikoli. Nikjer.  A ti misliš, da je to, da odstopiš sedež v avtobusu starejšemu ali nekomu na berglah, kako posebno džentlmenstvo? A ma daj. Mogoče bi bil pa počasi čas, da nehaš pričakovati, da se bo ves svet umikal tebi in se ukvarjal s tvojimi problemi. Neotesanost pač ne pozna starosti, spola in narodnosti. 

31. dec 2012 8:57

Če tole moje pisanje smatraš kot napad - pa daj, mišljeno vsekakor ni tako.

Samo, lepo prosim, ne napadaj ti VSEH upokojencev po dolgem in počez. Ker, ne reci, da so vsi enaki, lepo prosim!

Ne vem, kje hodim, v kakšne lokale stopam, s katerimi avtobusi se vozim - ampak, nikjer ne srečam takih, ki jih opisuješ ti. No, morda tu in tam kakega, samo, da bi bili pa kar vsi taki, pa res ne.

Dolgo let moš še moral tlačiti zemljo, dolga leta delati, da boš morda kdaj ti lahko sam sebe imenoval "penzič", kot jih zdaj ti neprimerno in nevljudno imenuješ zdaj, me prav zanima, kak odnos do tebe bodo takrat imeli mladci tvojih let in tvojega stanu. Oni so si (vsaj velika večina) svojo pokojnino zaslužili s svojim, pogosto trdim, delom.

Zgleda, da je tale tema postala pljuvalnik čez ljudi, škoda, saj bi se lahko razvila tudi v kaj drugega, pa še zadbnji dan leta je, menda se te dni bolj prijazno gleda na svet.

Le upam, lahko, da tvojima "maman in papan" mladci in mladenke ne odstopajo prostora po načelu, kot ga opisuješ zgoraj.

31. dec 2012 9:37

Meni so take teme všeč zato, ker tako izvem, da tudi drugi niso ravnodušni do nekega pojava. In to obnašanje v samopostrežnih bifejih je res grdo. Seveda se ne vedejo vsi tako, veliko pa. Med njimi so tudi upokojenci, ampak nič bolj kot druge starostne skupine. Bolj me žalosti, da se nekateri starši obnašajo objestno, kako naj bodo potem otroci drugačni. Najbolj vzgajamo z vzgledom. Če mama in oče obvladata hvala in prosim, nasvidenje in oprostite, in tako učita svojo mladež, ni vrag, da otrok tega ne bi obvladal. Seveda pa ni dovolj, da otroke opozarjata na pozdrav, sama pa nekaj zamomljata ob srečanju s sosedi, doma pa govorijo o starejši gospe ali gospodu, una ta stara ali un ta star.

Zadnjič sem na avtobusu mestnega prometa vstopila sicer samo za nekaj postaj in se nisem niti mislila usesti. Presenetil me je pa mladenič, ki je na sedež poleg sebe posedel svojo torbo in vztrajno gledal skozi okno. Stala sem zraven njega, pa me ni niti pogledal, vsi sedeži so bili zasedeni. Res, da ne izgledam še prav betežna in stola potrebna ( to malo za ilustracijo ), ampak vsak se raje usede kot stoji. Mladeniču pa še na misel ni prišlo, da bi pomislil še na koga drugega. Malo sem se celo zabavala, ker so drugi hodili mimo in začudeno gledali sedečo potnico, rekel pa ni nihče nič. Pri vsej stvari gre samo za odnos, ne za sedež sam. Kaj me brigate drugi, važno je, da je meni dobro. To je tisto, kar bi rada povedala čim več ljudem, da nismo sami. Da nam mora biti mar tudi za druge.

In ko govorimo o lačnih otrocih na Slovenskem, na eni strani se hrana meče stran še v tonah, na drugi strani pa poslušamo žalostne zgodbe. Tudi hotelirji bi morali razmisliti, da gostje za svoj denar sicer morajo dobiti kar so jim ponudili, ne bi se pa smeli obračati stran, če gostje preveč vneto razmetavajo s hrano. Očitno bo potrebno še malo vzgoje tudi odraslih ljudi.

Precej sem zasmetila, ampak ugotavljam, da mi je to kar ležalo na duši. Mogoče zahtevam preveč, ta svet teče po svojih tirnicah, ne tako kot bi naj bilo prav. Oz. kaj sploh je prav? 

Vsem še enkrat srečno 2013!

31. dec 2012 9:46

Ma, sem bila tiho, ampak zdaj je pa mera polna.

Res, da še nikoli nisem bila v kakšnem hotelu v toplicah, drugače pa kar precej, predvsem v tujini. enkrat samkrat pa na slovenski obali.

Nimam pojma, kako imate sploh čas opaziti, kako se obnašajo drugi ljudje v hotelih. Jaz pridem v jedilnico, pojem in grem.  Me sploh ne zanima, kaj in koliko jedo drugi, če delajo prekrške s tem, da nosijo hrano iz jedilnice, to ni moj problem in se s tem na dopustu ne ukvarjam.

O komentarju MBranda pa ... no comment.