Ljudje v hotelski restavraciji

4. jan 2013 21:17

Ni vse tako črno temno, kot je tu opisano, ker če bi temu bilo tako, bi hotelska vrata, bila že zdavnaj zaprta.Tudi naše pleme, si je nekoč lahko privoščilo dopustovanje v hotelih in na to imamo same lepe spomine. Daleč od tega, da smatram, da smo tam bile perle, kje pa.......znali pa smo se vklopiti v normative, kjer smo bili prepričani, da iz njih nismo izstopali. Morda smo s seboj nesli tudi malo več tolerantnosti pri kateri se nismo dali motiti. Lepo smo se imeli, nihče nas ni oviral, ker smo se posvečali sebi, ne pa drugim.

Vseeno pa bi rada zaključila z mislijo:

Vsaka vzgoja je najbolj prepričljiva, če je podkrepljena z zgledom

4. jan 2013 21:45

Babka 1951 , zadnji stavek še kako drži .  

4. jan 2013 23:49

Mene so pred vstopom otroka v šolo opomnili, da je za to starost meja koncentracije in sedenja pri miru nekje 5 minut, ko sem nekaj težila...

Torej ni za pričakovat, da bo zdravi 5-letnik sedel pri mizi popolnoma na miru in tiho ves čas, ki ga porabijo starši, da se v miru najejo... Če koga motijo otroci, naj pač gre v hotel za penzioniste, a ne? Seveda to ne pomeni, da je restavracija igrišče, dirkališče in prostor za kričanje, je pa utopično pričakovati, da se je do te starosti že doma vsega naučil... Včasih pač delajo po svoje in je pač tam trenutek za vzgajanje...

Glede oblačil se mi zdi neka zdrava meja primerna, da se ne pride ravno s teka ves prepoten ali v pižami in jutranji halji (videno letos), ampak ravo večerna toaleta, kravata, salonarji in podobno, ko si na dopustu... Če komu paše, naj izvoli. Jaz sem na dopustu in nihče ne bo dobil manj hrane, osebje pa nič manj spoštovanja, če pridem v kavbojkah.

Glede odnašanja hrane- včasih vzamemo 1 ali 2 kosa sadja, vedno z dovoljenjem osebja. Tako nam ni treba vlačiti torbic in vrečk in se skrivaj odplaziti iz restavracije.

Predvsem pa se ponavadi z dopusta (razen res ekstremnih primerkov) ne spomnim nikogar, niti kaj je počel, še manj, kaj je oblekel. Sem na dopustu z družino in se izjemoma posvečamo izključno drug drugemu, saj je to edini čas samo za nas. Ne glede na to, če smo v hotelu s 5***** ali v prikolici v kampu brez zvezdic.

5. jan 2013 6:34

K nasvetom, da naj pač ne hodimo več v hotele, če nas obnašanje drugih moti:
kje pa je rečeno, da me moti čez mejo vzdržnosti, a opazim ga kljub temu. In če človek dovolj dolgo hodi po svetu z odprtimi očmi vidi marsikaj, ne da bi ga to kasneje morilo še dneve in dneve. Tudi ne pomeni, da tak način prevlada, izstopa pa iz povprečja in pritegne pozornost. Vse to me ni odvrnilo, da ne bi hodila še naprej na dopuste, se vozila z avtobusi, hodila po nakupih ... Za pet minut, priznam, me vrže iz tira.
Kar zadeva otroke v jedilnicah, avionih, avtobusih je tako, da če se starši brigajo za njih, se z njimi pogovarjajo, jih zamotijo, bodo otroci lepo mirno ostali na svojih sedežih (izjema so seveda otroci z bolezenskimi vedenjskimi motnjami kot je avtizem in podobno). Zahteva pa tak način veliko truda od staršev. Zato sem sama v tistem obdobju imela kaj malo od dopusta, ker je bilo treba ves čas skrbeti, da sta bila otroka z nečim zaposlena, nad nečim navdušena in na kraje, kjer se tega ni dalo doseči sploh nismo hodili. In sem z veliko mero začudenosti (in nevoščljivosti) poslušala starše enako starih otrok, kako se s tem niso niti najmanj obremenjevali.

5. jan 2013 9:36

Po moje je pri vsem treba najti pravo mero.

Edini dve stvari, ki sta mi ostali v spominu iz hotelskih jedilnic sta povezani z Britanci:

oče in mama in 2 otroka, stara približno 10 in 12 let. Pri mizi sta sedela kot pribita, z rokami na kolenih, nenaravno "odrasla", preveč mirna, prav nič otroškega ni bilo v njiju, nič otroško razposajenega.

Drugi primer pa se je dogajal vsako jutro: starejša ženska z možem in starejšim parom, vsako jutro za isto mizo.

Pri zajtrku je bilo na voljo peneče vino. Ženska je vsako jutro zavila najprej do steklenic, tam stoje popila par kozarcev, enega si je prinesla k mizi, potem pa pošiljala ostale tri po nove kozarce z vinom, dokler je niso vsi trije, omagane, podpirajoč odpeljali v njeno sobo.

Tega niti ne bi opazila, pa je enkrat, ko je priveslala mimo najine mize, kozarec pristal v mojem naročju z vsebino vred.

ečinoma, bi rekla, pa se ljudje onaša(m)jo nekje med tema dvema skrajnostma.

5. jan 2013 14:59

Bravo, Cila.

5. jan 2013 15:32

Ko smo ravno pri grdem obnašanju, tole se je včeraj zgodilo na enem prekooceanskem poletu:

http://www.news.com.au/travel/passengers-duct-taped-

5. jan 2013 16:06

In kaj pravite na dogodek v znani ljubljanski restavraciji z eksotično hrano? Parček, na videz dokaj premožen, je prišel z mopsom (to je pes, če morda kdo ne ve). Ko sta jedla, je gospod iz vrečke vzel posodico, nalil vodo in jo na mizi poudil psu, potem pa je mopsek še nekaj malega popapcal na mzi. Osebje restavracije? Niti besede ni nihče rekel paru, le mladina pri sosednji mizi je vstala in so šli. Kaj pravite na to???

5. jan 2013 17:11

Jst pravim, da se našmu narodu slabo piše, evo, to jst pravim.

Seveda nimam nič proti živalim...ampak matematično statistično gledano....nas bo pa tole preseravanje zlo velik koštal!!!

5. jan 2013 17:39

Kako prekleto se strinjam z Mygrace   Zelo, zelo slabo se piše...

Pozdravček!