Ljudje v hotelski restavraciji

2. jan 2013 16:55

Povedati na tak način ni posebej težko, le da odziv ponavadi ni na enakem nivoju. Še najblažji je zaboden pogled, med malo težje pa spada: " A češ eno na gobec?!". Bolj, ko se opozorjeni počuti krivega, hujša bo reakcija. A bo opozorilo mogoče zaleglo za naprej pa - kdo ve. 

Doživela sem praktično že vse omenjene variante, od restavracij, bazenov , avtobusov (danes ste lahko še srečni. V "naših cajtih" so bili tako polni - tipa kitajski vlaki -, da se nisi mogel ganiti niti, če se je tip zraven tebe prihuljeno izživljal), parkirišč in še kje. Sem in tja stegnem jezik, bolj ali manj vljudno, kakršne volje sem, večkrat pa tudi pogledam stran, ker vedno  človek ravno nima energije za stran metat. Sem se pa o tem pogovarjala tudi z našo "mladino". In res jim ni od voženj v  avtobusih v vseh letih šolanja/študija nič takega ostalo v spominu. Bi rekla, da se mladina res ne zanima kaj dosti, kaj se godi okoli nje. 

Pa še dve avtobusni: v rosnih letih sem se vozila na daljši relaciji z medkrajevnim avtobusom. Ker so nas doma učili, da je treba odstopiti sedež tistemu, ki ga vsaj na videz bolj potrebuje, sem pridno vstajala gospe, ki je vsak dan tovorila cajno robe na plac. Ampak potem se je tista gospa vedno pririnila ravno do mojega sedeža (vstopila sem par postaj prej, ko avtobus še ni bil poln). Enkrat mi je bilo dosti, tudi jaz bi rada kdaj sedela do konca. Kaj storiti? Ni bilo druge, sploh se nisem več usedla in tako sva lepo stali obe.

Na isti progi a ob drugi uri lepo sedim takole pozimi v toplem avtobusu.  Kar mi nekaj kapne na rame. Pa spet in spet in spet. Pa po žganju smrdi, presneti pijanci, že navsezgodaj nažgani. Končno pogledam še  navzgor  od koder je iz slabo začepljene zelenke name kapljal domači šnops. Ne vprašajte, kako so me sprejeli v službi 

Cila

2. jan 2013 17:10

Iskala sem članek o nekem tipu, ki se ga je na letalu napil, potem sedel na voziček za pijačo/hrano, ki je bil ravno na letalski hojnici (ne vem, če sem to prav nesla od Vendy: aisle), odprl šlic in začel lulat, našla pa tole:

http://newyork.cbslocal.com/2011/08/17/peepee-le-ew-frenc

Od nekdaj se ljudje pritožujejo nad mladino in pri tem izvzemajo svoje, jaz pa pravim, da stari osli niso nič boljši.

2. jan 2013 17:42

Hehe, izgleda, da na 20 res dogaja, tam sem doživela res vse :)
Strinjam se, da je treba postaviti jasne meje obnašanja v javnosti, ker smo prišli (skoraj) do skrajne točke.
V temi o dopustih zelo radi povemo, da "mi pa nikogar ne vidimo in slišimo, pa nas nič ne moti in kaj bi se z drugimi obremenjevali na dopustu" ipd. Dajmo predpostavit, da odpremo novo temo na forumu, kjer opišemo situacijo iz okolice, ki nas moti: Pozdravljeni, danes je za nami ponovno neprespana noč, pri sosedovih je bilo slišati vpitje in razbijanje, soseda je danes odšla v službo s podplutim očesom... Bo v tej temi tudi kdo zapisal, da sem "uboga reva brez življenja, ki se ukvarja s sosedi" /"da mi pa tega nič ne slišimo"/"da nas to ne moti" itd.?
Vem, da mogoče dvojega ne gre primerjati, ampak rezultat je isti: če smo tiho, podpiramo.
Višje kot bomo postavili kriterije družbeno sprejemljivega obnašanja, lepše bo. Naj bo to na avtobusu, dopustu, doma... in usmerjeno v vse starostne skupine: otroke, mladostnike, odrasle, starostnike. Vsak od nas se lahko še veliko nauči o sobivanju z ostalimi.

2. jan 2013 18:58

Kakšn post nazaj je querida amiga povedala ( zapisala ) da " tistim, ki pravijo, da ne opazijo, kaj počnejo ljudje okoli njih, da se "brigajo samo zase in da druge pustijo pri miru" " ravno ne verjame. Jaz tudi, razen če so kakšni psihopati, kajti, če je to res, sploh niso za javnost.

Vse moramo pogledat tudi s druge strani: vsak posameznik za sebe misli, da je " vsaj en mejčken " bolj olikan od povprečja, in vsi, taki, olikani hodimo po svetu in se srečujemo. Čisto lepo si predstavljam družino, ki pride s dopusta in na vprašanje babice kako je bilo, pater familias odvrne: seveda v redu, je bila ena tečka neolikana, ki ji ni bilo prav ko so otroci metali kepe sladoleda, ko je mislila neki povedat sem je opozoril, a misli zobe pobirat. Pol smo imeli mir, matr kolk neolikanih srečaš, ki bi radi urejali svet po svoji podobi ( seveda so vsi bili hepi, ko imajo takego očeta ki neolikane postavi na svoje mesto )............

 Torej, če kam greste, se oborožite s dobršno mero potrpežljivosti, svet gledajte s humorne strani........ če tega ne zmorete, ostanite doma hudiča, kaj rinete med neotesance...........

2. jan 2013 19:22

Ko grem na počitnice, najprej "odklopim". In to popolnoma. To pomeni, da toleriram stvari, ki jih v običajnem življenju sploh ne. Vseeno pa si olajšam življenje - na all-inclusive ne hodim, ker to pomeni 1.- menzo in 2.- kup ljudi, ki se pridejo čez mero nažirat in opijat (ker smo plačali). Ne eno ne drugo pa za žensko mojih let ni niti zanimivo, niti pametno. Ob vsej svoji želji po vnukih, prav tako ne grem v hotel "primeren za družine z majhnimi otroki" - ker danes mladi starši (v resnici že ljudje srednjih let), vozijo v šolo in vzgajajo svoje pse, medtem ko baje njihovim otrokom to škoduje (nekaj v zvezi s tem kako naj bi se kasneje znašli v življenju).

Glede obnašanja pa v svojem ne tako kratkem življenju nisem opazila večjih razlik med generacijami. Je pa morda res, da malo odstopajo mladi in stari - prvi ker iščejo svoj prostor, drugi pa ker ga ne bi radi izgubili.

2. jan 2013 19:24

Otroci so ogledalo svojih staršev. To sem spoznala pred 20 leti, ko sta bili hčerki majhni in tega se držim še danes.

Morda sem stroga mama, toda moji punci bosta odstopili sedež v busu, moji bosta pomagali še komu kaj nest, mu pomagat. Je bilo naporno, ampak danes se znata obnašat v javnosti! Z sinom, sedaj 5 letnikom smo zgodaj začeli po hotelih, restavracijah, da sem imela vsaj malo dopusta. Nisva imela posebnih problemov ga usmerjat, kot že doma, je enostavno tak kot vedno. Star je komaj 5 let pa je pozoren, če se kdo joka, če kdo izstopa. Bo brez problema tudi on dal čokolodo, pa igračko, pa koga pobožal... S tem se začne... Potrpežljivost je božja mast..

Nisem pa bila najbolj prijazna, ko sem po nekaj mesecih poslušanja enournega joka 3 letne punčke večkrat na dan in histeriskih izpadov na to opozorila njihove starše. Nismo govorili 2 leti, ampak hči ne joka več in vsi smo spet prijatelji. Nisem mogla poslušat to nežno dušo in biti tiho. Danes verjamem, da sem jim naredila uslugo.

Tudi na morju v hotelu sva z možem iskala mamico 3 letne punčke, ki jo je sama pustila v igralnici in je jokala.

Ko sva jo našla je rekla, da ve kje jo je pustila in naju nadrla.

Ni prijetno opozarjati druge, vedno jih dobiš  nazaj, pa je to v trgovini, v hotelu, kjerkoli... eni bodo za pasjo dlako skočili v luft, drugi bomo le kaj rekli, večina pa bo tiho....

Začeti je treba pri sebi, nadaljevati pri otrocih .....

2. jan 2013 20:12

Ja, Vanja, aisle je hojnica

BTW, kako  kandidat za belgijsko državljanstvo - Depardieu - pri vsem tistem obilnem trebuhu sploh najde oneta spodaj.....?

Vendelina jr.

2. jan 2013 20:52

Nikakor!!! Večina ljudi niti ne ve, kaj pomeni biti olikan oz. ne poznajo niti osnove bontona, ker bonton ni "kul", "in", "top" ali karkoli že in je za "pussy-je". 

Sama se ne bi nikoli spustila na nivo neotesancev, ker preveč cenim samo sebe, razumem pa, zakaj smo prišli do takega stanja - verjamem, da lahko določenim ljudem slej kot prek postane popolnoma vseeno za bonton, ko prenašajo iz dneva v dan retardirance okoli sebe.

2. jan 2013 20:57

No no no, ajčka, tale je pa le malo huda - tale zadnji stavek je potencialni bumerang. Zveni namreč hudičevo neotesano. Saj nisi tako mislila, a ne? 

2. jan 2013 21:37

Meni se moj stavek ne zdi neotesan ampak brutalno realen in mislim natančno tako, kot sem napisala. Pač, opazujem, poslušam, (voham) in ne morem verjeti, kaj vse je zunaj oz. do katere točke smo prišli. Pozabi na kulturo, spoštovanje drugega, sočutje, ničesar več praktično ni! Še gentlementstva praktično ni več - mi je jasno, da smo (bi rada napisala ste, pa žal ne morem) ženske v veliki večini krive za to, ampak dejansko ga pogrešam (ne kar se mene tiče, bi ga pa bilo lepo videti tudi na splošno)...prav tako tudi vsaj kanček kulture.