Vloga ženske v gospodinjstvu

17. dec 2012 12:27

Ežoj, dober tek!!!

17. dec 2012 12:38

Punce, žene, fantje, možje......tale metafora z lepilom se meni zdi čisto uporabna, sploh tam, kjer bi pleme želelo utišati svojega plemenskega vladarja.

Mi je pa prišla zdajle na misel ena Serpentinškova:

" Če ti pes laja pri zadnjih vratih, baba pa se ti dere pri glavnih vratih, komu prej odpreš? "

Logično, da psu. Ko bo prišel noter, bo nehal lajat.

Aja, pa varno vožnjo vam želim

17. dec 2012 12:44

To je že res, ampak tu so še razmerja, ko so to še srednješolske ljubezni, ki sčasomo prerastejo v nekaj več. In če se ti v srednji šoli zdi, da je vse super in oh in sploh, te potem "real life" hitro vrže na ***. Pa ne govorim iz lastnih izkušenj. V vsakem primeru se mi zdi, da smo si ženske same krive. Mene ne bo nihče prepričal, da moram sama voditi gospodinjstvo, ker je to "moje poslanstvo". Če si v nekem zdravem razmerju, je to pač samoumevno. Tam kjer pa to pač ni, je pa to le delček problemov v samem odnosu - si upam trditi. 

Sem pa imela pred časom en tak zanimiv pogovor s službenim kolegom iz Švedske, ki mi je čisto resno zatrdil, da če bi on svoji partnerko prosil, naj mu zlika srajco, bi bila to huda žalitev zanjo. Pravi, da si vsak lika svoje perilo in da je to čisto samoumevno. Jaz pa gledala kot tele v nova vrata :) Sicer sem mu razložila, da pri nama likam samo jaz, ampak za oba in da pač drugje pokompenzirava, ampak še kar ni bil čisto prepričan :) Kar se tega tiče, nas Skandinavci prehitevajo po obeh pasovih,  pa ne samo na tem področju. Ampak to je že druga tema ...

17. dec 2012 15:14

Jaz že vzgajam mojega  petletnika: pri kuhi mi pomaga( je tako posrečen z svojim zelenim stolom, da doseže posodo), pri zlaganju posode iz pomivalca, pri zlaganju iz sušilca, nogavice raztegne, preden jih da v pralni stroj. Da ne rečem,kako se puli za sesalec, pa za fen, da mi lase posuši.Pa mizo mi pripravi, za seboj pospravi. Svoje posušene nogavice in gatke odnese v svoj predal. Včeraj je dal sam vse okraske na jelko....Ko privlečem likalno mizo mi takoj vse všteka v razdelilec, pa prinese stol za likanje, da lahko sedim.... Punce se bodo trgale zanj, že zdaj ga povsod samo hvalijo. 

Najbolj sem pa ponosna, ker tako rad z menoj gleda 24 kitchen. Bolj kot risanke...Bo tudi po mami....

17. dec 2012 15:57

Stvar pogleda. Zakaj bi nas prehiteli s tem, da vsak lika svojo obleko? Zakaj pa ne bi bilo prehitevanje v tem, da vsak naredi, kar bolje zna, kar je takrat, ko utegne pač treba narediti? Je to, da v istem stanovanju vsak zase skrbi, potem to še skupnost? Ker v drugem pogledu je, bi rekla. Za skupnost se je treba dosti bolj potruditi, če ni delo vnaprej razdeljeno z mm merilom natančno. Tak je pač moj pogled.

17. dec 2012 16:40

Se strinjam s tabo, Rimljanka - kar mi je govoril, mi je zvenelo bolj kot neka "bivanjska skupnost" in ne partnerstvo. Ampak tako so pač navajeni - individualisti. Govorim o mlajših generacijah. Kako je pri starejših, ne vem. Enostavno so zelo občutljivi na "tradicionalno" razdelitev vlog in raje poskrbijo sami zase. Še na zmenkih vsak plača svoj del.

Gigi_84

17. dec 2012 18:00

Če bi jaz napisala, za koliko stvari sem zadolžena, bi se vam verjetno smilila. Generalnega čiščenja ne pznam, enkrat posesam in pobrišen tla, drugič pobrišem prah, kar vmes obrišem prstne odtise z elementov v kuhinji, posoda gre v pomivalca sproti, perilo perem sama, likam pa ob gledanju kake oddaje, ob kateri lahko odklopiš možgane. Ni mi treba razmišjlat, kdaj bo čas za nov računalnik, zamenjati olje v avtu ali celo dobiti novega. Že od nekdaj, je bilo najboljše vozilo v hiši moje. 

Zato mi je tako zelo všeč, kar je rekla Limnolina babica (ali prababica). Dokler on poskrbi za tisto, za kar je brez dogovora zadolžen, se ne pritožujem. Niti pod razno ne bi bilo tako, kot je, če bi delal do treh, prišel domov, pričakoval kosilo in vse ostalo kar paše zraven ter se nazadnje zvalil na kavč in zijal fuzbal. 

Od vsega je najpomembneje to, da moj dragi še vedno, po vseh letih misli, da sem "the cutest thing  ever walked this earth", on pa zame the most handsone guy, ki brez predsodkov obleče roza majčko.

17. dec 2012 21:15

Trixi,upam, da tvojega sina ne bo napadla pubertetniška bolezen. Simptome boš takoj prepoznala: huda pozabljivost vsega, kar je znal in kar ga je navduševalo pri starosti  - 10. 

Moj sin je imel zelo hudo obliko, ki je pojenjala šele ob prvi malo resnejši zaljubljenosti.   

17. dec 2012 22:51

Vanja, vsakič znova mi je lepo, ko preberem kaj takega, kar se sicer obvezno najde v pravljici. Vidva jo pa živita. Naj traja, naj traja poje naš Rudi Bučar.

18. dec 2012 6:47

Samo ta stavek je v življenju zelo pomemben. "Sve su ostalo nianse" bi rekel Balašević.