Potrebujem nasvet

13. nov 2012 16:55

Mixa,

če ti nekaj ni všeč, še ni žaljivo. Tale šola čustvene inteligence je še kako na mestu, raje malo poguglaj, da boš videla, kaj to sploh je, potem pa bodi užaljena, če misliš, da je ne potrebuješ. Ampak če bi bila sposobna sama upravljati s svojimi čustvi, ne bi sveta spraševala, kaj narediti v najbolj banalni življenjski situaciji. 

Sonja

13. nov 2012 16:57

Mamamia, se strinjam s teboj o zaupnosti. So stvari, ki jih delimo z partnerji in stvari, ki jih delimo z prijatelji. 

Če imamo dober srčni odnos, ki temelji na obojestranskem zaupanju ni problem recimo slišat komentar, oh koliko je pa ta luštna/ lušten z obeh strani, pa se temu nasmejiš...Meni npr. mož marsikdaj pove stvari, ki bi jih pred 20 let vzela že za resne pomisleke...Pa tudi jaz njemu...Namreč oba sva takšna, da ne znava lagat...ah, če veš, da se potem lahko zarečeš...

Meni je moj prvi tast rekel, da mora biti ženska dovolj diplomatska v odnosu. Ampak to pomeni, da mora znat presodit kdaj povedati vse in kdaj kaj zamolčati...

Mixa, ko je mene prvič nadlegoval možev prijatelj sem mu povedala takoj. Ampak samo zato, ker je ta njegov prijatelj velikokrat preveč popil in marsikaj natvezel. Nisem vprašala nikogar za nasvet, vedela pa sem, da bi slej ko prej ob pijači padla kakšna debata o tem. Ti sama pa ga najbolj poznaš, ali pa ne?

Kjer je volja, tam je pot. Trixi

13. nov 2012 17:08

Ne vem no, če je nekomu življenjska zagata, kaj narediti če te ena XY oseba žica, kako bo ta nekdo reševal kake res življenjsko pomembne situacije. Ker tole vprašanje je res totalno butasto: Nič se ni zgodilo, imam slabo vest, a naj fantu povem.

Sumim namreč, da je tale Mixa vse pomešala in ji je dejansko tip tako všeč, da bi šla z njim "ličkat koruzo", če bi bila malo bolj pogumna. V tem primeru edino, si predstavljam, da bi bilo dobro zamolčati zadevo.

Najboljši nasvet je seveda najprej priletel z Vendyjine strani: Odrasti že enkrat.

13. nov 2012 17:19

Vanja, narobe sumiš, itak pa ti sploh nisem dolžna razlagat stvari. Sem povedala kar sem imela za povedat, vprašala kar sem mislila vprašat. In bom pri priči "odrastla" in se umaknila iz te teme.

Hvala vsem drugim, da ste me razumeli in delili nasvete z mano.

Lep pozdrav!

13. nov 2012 17:58

Smešno, kako nekateri mislijo, da si odrasel, če si starejši in/ali imaš "več kilometrine" (to frazo bi z zakonom prepovedal).

13. nov 2012 18:10

Vsakdo bi kaj drugega uzakonil ali z zakonom prepovedal, odrasti pač po zakonu ni obvezno in tega se ljudstvo obilno poslužuje, v mladosti na stroške staršev, v odraslosti na svoje lastne. Eni morajo plačati malo več, eni malo manj. Ti pa samo počakaj 20 let in takrat še enkrat preberi svoja današnja modrovanja. Na nekatera boš tudi takrat ponosen, pri marsikaterem se boš pa tolkel po glavi. Jasno, da zdaj tega ne verjameš - pa le počakaj, bo minilo veliko prej, kot si zdaj misliš. 

13. nov 2012 18:21

Zakaj ne bi tega verjel? Saj se že danes tolčem po glavi za marsikaj, kar sem napisal prejšnji teden, mesec ipd.

Izdajam pa uradno dovoljenje vsakomur, da me začne ponosno tolči po glavi tisti trenutek, ko bom verjel, da morajo 20 let mlajši od mene vzeti moja modrovanja za suho zlato samo zato, ker so 20 let mlajši.

Sploh Vanja_v_ZDA in Vendelina jr. dostikrat ubereta tako poniževalen ton (vsebina sem ter tja niti ni sporna, ampak ton!), da človek noče "odrasti" in "pridobiti kilometrine" (to frazo bi vseeno prepovedal z zakonom) že samo zato, da ne bi tvegal biti podoben njima dvema (pa še komu).

Danes sem spravljivo nastrojen, ja

13. nov 2012 18:44

666, odraste se takrat, ko (naštevam taksativno) - ni zraslo na mojem zeljniku, mi je to povedala ena čudovita gospa, ki je leta 1997 umrla

- Ko človek razume, da mu tudi informacije, ki mu na začetku niso všeč, nekoč pridejo prav.

- Ko človek neha razbijati ogledalo zgolj zato, ker mu ni všeč tisto, kar vidi (prosti prevod tistega: If you do not like the message, do not shoot the messenger)

- Ko človek razume, da nekaj, kar mu je sedaj blazno važno, morda jutri ne bo več in se zaradi tega manj sekira.

- Ko človek neha nositi zamere izpred dvajsetih, tridesetih let in jih neha zalivati, da, kot rožice ne bi nikoli ovenele

- Ko človek razume, da je njegov diapazon izkušenj morda precej širok, ampak je še vedno omejen. In se zaradi tega veseli, da bo še kaj izkusil

In je pač tako, da strahovito veliko ljudi hodi okoli s formalno polnoletnostjo in še nekaj takega čez, pa še vedno niso izpolnili omejenih pogojev.

Zdaj, če tebe strahovito boli pokroviteljski ton kogarkoli, recimo mene,...hja, še vedno bolje, da je ena mala prizadetost in malo smrk smrk in joj, jaz bi bil pa večni PeterPan, nočem odrasti...ker je to samo suhi trening za to, kar se ti bo zgodilo v življenju. Ker enkrat bo treba diplomirati in odkorakati v službo. In če boš, dragi 666, v službenem okolju pol toliko "prijeten" kot si tukaj, če boš pol toliko repliciral na teme, o katerih ravno nimaš neposrednih ali pa vsaj posrednih ali pa primerljivih izkušenj, pa če boš pol tolko slona med porcelanom, kot si tule - ajme, težko ti se piše. Štreberje v vsaki službi sfaširajo za malo malico in še trepnejo ne. Consider yourself warned. Odraslost je pa itak izbira vsakega od nas. Samo geriatričnih frocev nihče ne jemelje resno.

13. nov 2012 18:53

Geriatričnost frocev, haha. Hvala, Mami, vem, da nisem za ta svet. Ne rabim niti iščem službe, kjer se bom rabil dan na dan spraševati, ali sem nor jaz ali vsi ostali. Najmanj, kar pričakujem od mentalno zdravega ("odraslega") okolja, je to, da se bom danes to spraševal jaz, jutri nekdo drug, pojutrišnjem tretji, četrti dan ti... in potem čez nekaj časa spet jaz.

Če ne bi ravno preživel 40 dni na Japonskem, bi se še pustil prepričati, da "ni drugje nič bolje" in naj se kar navadim in "odrastem". Tako pa te vljudno pozivam, da zadnja alineja, torej

vzameš resno tudi sama. Kar pomeni, da se boš morala nepreklicno posloviti od pokroviteljskega tona.

13. nov 2012 19:01

Ker je avtorica teme zapisala, da je dobila zadosti nasvetov in se umika iz teme, je tema s tem zaključena in jo zaklepam.