20. sep 2012 17:01
Jaz verjamem v dobro ljudi. In verjamem, da s svojo mirnostjo, toleranco, ljubeznjivostjo nehote vplivaš na ljudi. Vem iz svoje vsakdanje prakse, ne bom naštevala, ker bi bilo predolgo in prepričanih tudi ne bi prepričala. Kdor seje veter, žanje vihar. Zato prisegam na strpnost. Seveda pa je bilo med žitnim klasjem vedno pleve in vedno bo. Vsak naj deluje v svojem mikro okolju in to tako kot si sam želi, da bi drugi delali z njim. Obrabljeno, vendar vedno aktualno.
naor
20. sep 2012 17:57
| Vendelina jr. je napisal/a: |
Tale topic ima tveganje, da bo strahovito hitro zdrsnil v patetiko. Ker je malo nesrečno primerjati eno gesto med prijatelji z obliko nekontroliranega nasilja in jeze na drugi strani. Ker lahko smo strahovito prijazne osebe in ne vem kaj še vse, pa kaj nam to pomaga, če smo lahko naključne žrtve strelskih obračunov. Pa je tudi popoloma vseeno, ali smo prijazni ali superzoprni, dejstvo je, da se je tudi v tej državi povečalo tveganje, da bomo naključne žrtve strelskih obračunov. Ena stvar je, ko se tragedije dogajajo zaradi emocije (ko se strelja zaradi ljubosumja itd) ali pa zaradi pohlepa (denar/dediščina je precej visok motiv za taka početja - ko pa jeza postane takšna, da se je ne da več obvladovati, temveč je obratno, jeza obvalduje človeka in gre potem slednji streljati na geodeta - takrat pa to ni več intimni problem, temveč družbeni. In ko imamo družbene probleme, ni ravno najboljša (čeprav je komot) pot, da se gremo zatekati v neke varne zgodbe o prijateljstvu čez vse. Takrat je trenutek, ko se ne gre zatekati v initmno varnost, temveč se mora vsak vprašati naslednje: Kaj pa jaz počnem v svojem vsakdanjiku za to, da bi bilo manj jeznih ljudi okoli mene? Ne zorpnih in sitnih, temveč takšnih jeznih, ki hodijo okoli kot tempirana bomba, ki bo enkrat zelo eksplodirala. Ali sploh prepoznavam take tempirane bombe? Ker ponavadi to niso neki vsepovsodni pretepači, temveč zelo velikokrat tudi malo zaprti in ne posebej pogumni ljudje, ki sem ji na eni točki preprosto zdi, da jih življenje predolgo tepe in je čas, da udarijo nazaj. Se spomnite tisetga filma, ko karakter, ki ga igra Michael Douglas na eni obvoznici LA stopi iz avta in najprej z baseballskim kijem razbije nekaj šip, v nadaljevanju začne pa streljati. Ker se je modelu čisto pretrgalo, ker enostavno ne zmore več ujeti dnevnega ritma in življenja (pa je bil prej petdeset let lojalen državljan). Skratka, jaz bi raje v to smer razmišljala.
|
se zelo, zelo strinjam, no da sproduciram kaj takega osebno mi še manjka nekaj izkušenj življenja in izražanja. Pa da še dopolnim sebe, vsekakor moj namen ni bil zatekanje v sladko zgodbico, ampak da se poleg, razmišljanja, na katerega nas ti usmerjaš, malo poudari ena lepa zadeva. Ker nas pač v časopisju/tvju dnevno najprej čaka najmanj 5 slabih tem, se mi zdi ok, da se za balans osvetli kaj dobrega
20. sep 2012 18:26
Iz foha: žal se prodajajo le slabe novice ...
mamamia
20. sep 2012 18:32
Vivič, se mi zdi, da greš po čisto okej poti
Naor, ti si hodeča prijaznost. Nima večina ljudi tega tako globoko v sebi.
Vendelina jr.
20. sep 2012 18:51
| Vendelina jr. je napisal/a: |
Se spomnite tisetga filma, ko karakter, ki ga igra Michael Douglas na eni obvoznici LA stopi iz avta in najprej z baseballskim kijem razbije nekaj šip, v nadaljevanju začne pa streljati. Ker se je modelu čisto pretrgalo, ker enostavno ne zmore več ujeti dnevnega ritma in življenja (pa je bil prej petdeset let lojalen državljan)
|
Joj, MIchaela imam najraje prav v tej vlogi Film se imenuje "Falling down" (Prosti pad so ga prevedli, se mi zdi) in tule je legendarna scena s hamburgerjem.
Ja, prav imaš, glede na naslov teme gredo zadeve bolj v tej smeri.
Je pa lepo videti tisto fantovsko klapo na Triglavu, kapo dol za korajžo in močno voljo
Mojca
20. sep 2012 19:12
Po moje so imeli tile fantje vsaj tako dober občutek, ko so prišli na cilj, kot njihov prijatelj, ki so mu omogočili pogled z vrha. 
Stavim, da bi čez kak mesec, ko se roke in noge malo naglihajo in odpočijejo, ko malo pozabijo na občasno hujšo zadihanost,
bili to pripravljeni narediti še za koga.
20. sep 2012 19:38
V živo sem s svojega balkona videla in slišala ušivo bitko za košček zemlje. Grožnje z orožjem, krivično sojenje ( jaz vem, kaj se je zgodilo, ker sem videla, ne pa lažniva priča, ki je sedel na drugi strani hiše, potem pa je lagal na sodišču). Vsakič se zabojim, da se bo ponovilo. In samo živeti v bližini je grozljivo.
Sem pa pred časom spraševala, ali so pri nas pretepli, ali kaj naredili kakemu direktorju, ki je zafural firmo in so ostali ljudje brez vsega. Jaz se tega ne spomnim.
Sloveci smo trpežni, ponavadi plačujemo napake za druge ljudi in agesijo obnemo proti sebi. Alkohol, samomor, bolezen.
Poznam grozljivo zadevo, ki že 4 leta čaka na prvi narok na sodišču. Sodišče 4 leta ne odloči o začasni odredbi, 2 leti ni vročen obtožni predlog ( nadzorstvena je nč od nč). Na GPU so že dve leti pritožbe na policijo, ki je ponarejala, prikrivala in podtikala. Niti odgovora ni, ker si ne upajo. Tožilec preprosto napiše, da javna listina ne velja, in razpolaga s tujim premoženjem, odloča namesto sodišča.
Ali lahko v taki državi kdo računa, da sodišče na civiliziran način reši spore, ki so se vedno reševali z veliko hude krvi. Jaz ne verjamem v pravo. Howgh.
F r i n a
20. sep 2012 21:16
[citat=--Viva Meier--]
... Upam, da ima vsak od vas ob sebi vsaj eno osebo, ki bi vas nesla na Triglav in še dlje
Viva Meier
-------------------------------------------
Nak, jaz je nimam, pa se niti ne čudim, niti ne zamerim, nasprotno popolnoma razumem, da ne. Mi pa kakšno drugačno lepo presenečenje znajo pripravit, to pa ja.
zeta
20. sep 2012 23:51
| naor je napisal/a: |
Jaz verjamem v dobro ljudi. In verjamem, da s svojo mirnostjo, toleranco, ljubeznjivostjo nehote vplivaš na ljudi. Vem iz svoje vsakdanje prakse, ne bom naštevala, ker bi bilo predolgo in prepričanih tudi ne bi prepričala. Kdor seje veter, žanje vihar. Zato prisegam na strpnost. Seveda pa je bilo med žitnim klasjem vedno pleve in vedno bo. Vsak naj deluje v svojem mikro okolju in to tako kot si sam želi, da bi drugi delali z njim. Obrabljeno, vendar vedno aktualno.
|
Naor zelo lepo strnjene misli! Mi je zelo blizu tvoj pristop 
@ Vendy, ne morem si kaj, da se ne bi še enkrat na Michaela spomnila ... joj, da bi prišel še kdaj sredi poletja na Ravbarkomando takole red naredit
... ali v kakšno temno ulico, podjetje, ... kjer prestrašene ljudi ustrahujejo razni nasilneži vseh sort.
Mojca
21. sep 2012 11:48
| zzak1977 je napisal/a: | ||
|
Ne vem, če je sicer enako mojemu, ampak prva stvar, na katero sem pomislila, je bila ta, da bi reševalci v primeru, če bi se jim kaj zgodilo, spet imeli veliko dela. Malce sicer še pod vplivom tega, da sem bila tisti dan v hribih in je dolino Vrat z okolico ves čas preletaval helikopter, ko sem prišla do parkirišča, pa me je obvozil še terenec gorske reševalne službe.
Loni Makaroni
Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.
| Kaj jutri za kosilo? |  Trixi |
| MOJ vrt | malaga |
| malo za hec | anjica1998 |
| Kaj danes za zajtrk | johana |
| Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Rezanci Barilla s slanino in gobami
Polnjene paprike
ne upam zapisat.