Ko nam naši otroci vozijo svoje fante in punce domov

17. sep 2012 21:10

Jaz sem prvega (in edinega) fanta pripeljala domov pri 22ih..pri nama je šlo vse skupaj nekam hitro, jaz sem spoznala njegove starše po dveh tednih, on pa moje po treh glede na to, da oba živiva še doma, razdalja med nama je pa 200km, drugače skoraj ni šlo. Na srečo se je vse skupaj dobro izteklo, jaz sem se dobro ujela z njegovimi, on pa z mojimi. Moji starši glede tega niso komplicirali, njegovi pa prav tako ne. Po treh letih sva še vedno skupaj, videvava se večinoma za vikende, enkrat sva pri meni, drugič pri njemu. Če je treba kaj pomagat, ko sem pri njemu, vedno z veseljem priskočim na pomoč, pa naj bo to kuhanje, pranje perila/posode, zlaganje drv, itd., ker se nočem počutit, kot da sem tam zato, da me vsi razvajajo in skačejo okoli mene, ker sem kao gostja. Lahko bi rekla, da se tudi pri njemu počutim domače..ni pa seveda isto kot doma. Upam, da bova lepega dne lahko šla na svoje. Pol se bova pa lahko svobodno v gatah sprehajala

17. sep 2012 21:37

NaturensGalleri je napisala:

...Lahko bi rekla, da se tudi pri njemu počutim domače..ni pa seveda isto kot doma. Upam, da bova lepega dne lahko šla na svoje. Pol se bova pa lahko svobodno v gatah sprehajala

NaturensGalleri

Simpatično in vama iz srca privoščim, čim prej.

Saj sploh ni slabo, da se oglasi še mlajša generacija in pove svoje gledanje in izkušnje.

Se vse razume, tudi to, da se je včasih težko navaditi na novega člana, ki nenadoma vstopi v naše življenje, ampak tako je in tudi mora biti.

Pa nikar ne zahtevajte od otroka, da mora biti prepričan, da je tisti, ki ga bo pripeljal v vaš dom tudi nepreklicno tapravi. Sreča mila, če je otrok toliko razsoden in pravi čas ugotovi, da nekdo ni primeren zanj in se odloči prekiniti zvezo. Kako pa naj on takoj ve, če je tapravi, ko pa vemo, da se ljudje še po več desetletjih skupnega življenja odločajo za razhod. Seveda obstajajo izjeme, ko se prične ljubezen v srednji šoli in srečno živijo do konca dni. So pa tudi izjemno redke.

17. sep 2012 21:54

Oh ja, je ni mlade generacije, ki ne bi živela v prepričanju, da so ta stari "proti" njim. To ni nič novega. Mogoče bi  pa mlade hčere razmislile v tej smeri, da se njihove mame, ki srečajo fanta svoje hčere v gatah ali brez sredi noči v kuhinji pred odprtim hladilnikom, počutijo približno tako,  kot one, če bi sredi noči pred odprtim hladilnikom srečale ljubimca svoje mame ali ljubico svojega očeta v gatah ali brez. Pa da vidimo, koliko katera generacije premore tolerance. 

18. sep 2012 0:04

Jaz pa sem se ob teh debatah spomnila, kakšno "tragedijo" so imeli pred leti pri eni naši žlahti. Njihova dvajsetletna (tam nekje) hči je tri leta hodila z enako starim mladeničem, živela sta vsak na svojem domu, se obiskovala čez vikende, bila oba vabljena na razna družinska praznovanja na obeh straneh, skratka nič posebnega. Smo pa imeli vsi ostali občutek, da so se starši mladega parčka začeli nenavadno hitro in intenzivno "žlahtat", kot temu rečemo pri nas. Takoj, ko sta tamlada dva staršem oznanila svojo zvezo, so se oboji starši začeli vabiti na praznovanja, delovne akcije, celo v toplice so šli skupaj že prvo leto zveze "tamladih". Postali so praktično nerazdružljivi in ta naša sorodnica je v vsakem pogovoru omenjala starše svojega "bodočega zeta", kaj pravijo, kaj delajo itd. meni je bilo to prav smešno, si sebe nikakor ne bi mogla predstavljat v eni taki "prijateljski navezi" lastnih staršev in staršev svojega fanta po samo nekaj mesecih zveze.

Ampak OK, oni so to nekako vozili, dokler se "tamlada dva" čez tri leta nista razšla kot partnerja, ostala pa sta v prijateljskih odnosih.

Kakšen halo v hiši je to bil! Sorodnica je skoraj vsak dan klicala mojo taščo (svojo svakinjo) in ji jokala v telefon, kako se počuti "izigrano in prizadeto", silno prijateljstvo med njimi in fantovimi starši pa se je sprevrglo v kreganje in obrekovanje.

Sploh nisem mogla verjeti, da so odrasli ljudje, starši odralih otrok lahko tako otročji in da so zvezo svojih lastnih otrok tako posesivno "posvojili" in se otepali njunega razhoda. Ni mi bilo jasno, zakaj si delajo take probleme in se izogibajo drug drugemu, medtem, ko sta "tamlada" zadevo rešila čisto odraslo in ostala v povsem korektnih prijateljskih odnosih.

Kaj menite o takih rečeh? Je normalno, da starši nekega mladega para sklenejo skorajda "zakonsko zvezo" še pred njima?

Ne vem, no ... ampak meni so take zadeve bistveno bolj čudaške kot hčerin fant v gatah Čeprav se mi zdi, da bi bilo enemu mlademu fantu bistveno bolj nerodno, če bi sredi kuhinje naletel na mene (taščo) v spodnjicah kot meni

To me še čaka - čez nekaj let, bom šele takrat lahko iz prve roke povedala, kako pa pri nas poteka spoznavanje "bodočih" ali "trenutnih" fantov in punc mojih otrok Se moram pa že sedaj natrenirati, da ne bom skakala po vrtu še opoldan v "srajci za na plažo", ki jo nosim namesto pižame poleti

18. sep 2012 0:30

Meni je tale debata o  prav simpatičana. Saj smo samo ljudje, gate so pa čisto spodobno oblačilo.

18. sep 2012 5:49

mamaF, tudi jaz poznam skoraj identično  zgodbo.

V moji žlahti pa imamo nasproten primer. Mlada sta  se razšla, starši pa so ostali prijatelji in hodijo na obiske, skupaj na pizzo, izlete in še kam; skratka jim je žal, da se zveza njihovih otrok ni obnesla.

Kozamurnik, meje postavi takoj na začetku. Prijazno, vendar odločno! Tako se izogneš možnosti, da tvoj dom postane zastonj hotel. .Mnogo prevečkrat videno in potoženo.

18. sep 2012 7:16

"Gate in hladilnik" you just gotta love the KULINARIKA FORUM in vse moje prijetne in simpatične soimenjake
Populariziranje novega reka v stilu "SI JEDLA SIR, SI VZELA SIR" 

P.S: Prav simptična tema, se strinjam. Še dejansko kaj potegnem iz nje.
Sem tudi sam bil v resni zvezi 10 let, a v vseh teh letih nisem nikoli spal redno pri njej. Med tednom sploh ne (so bile izjeme), saj sem vedno bil in sem še, mnenja, da takšna odsotnost ohranja zvezo fresh.
Pa glede an tao, da sva obadva tehtnici in trmasta kot le kaj, je bil potreben kotiček, kamor sem lahko odešl hladiti glavo, živce ter žolč.
Ne, razen očeta od punce, noben ni hodil v gatah . Se hrano sem si nosil svojo (pač tipičen športni navdušenec ), a so me vseeno pitali, kot da sem prišel iz taborišča. Ob nedelah vedno povabljen na trad. kosilo, a sprejel sem po pameti. Toliko, da se jaz ne navadim in da mi ostajajo ta kosila v spominu kot nekaj posebnega in večnega, ter da tudi zadeva ne dobi pridih vsakdanjosti.
Ostajava/mo v prijatelskih odnosih, gremo tudi na kafico, še vedno pa dobiva iz domačih logov vložene feferončiče in marmeljad. 
Saj ne moreš, po 10 letih, da bi rekel AU REVOIR in nikada više nečemo da se vidimo. BIl bi , ako bi tako razmišljal, pje...

18. sep 2012 7:17

Hm, hm, zanimivo. 

Pri nas gredo te stvari dvosmerno:

Po ločitvi in selitvi v 40m2 se nam je po 3 letih pridružil moj novi partner. Oba otroka sta še živela doma. Bilo je kar pestro, s prepiri, zamerami in na tesno, o razkazovanju gat pa ni bilo govora, ker si pač na vsakem drugem m2 koga srečal.  Amapk reševali smo s pogovorom, jaz sem vztrajala, da je partner ostal tam, kjer je še zdaj.

Ko je šla hči študirat, je kar hitro imela fanta, ki pa smo ga poznali že prej. Moram reči, fant za prste polizat, vljuden, vzgojen, celo veren, pri nas sta prespala menda 4x v treh letih, brez težav. Drugače pa živita v Mb, fant pri svojih starših, hči privat. Domov pride hči 1 x na mesec prespat za en dan, takrat obišče še babico, drugače sva na vezi po tel. ali spletu. 

Sin se seli v študentski dom (upam!!!) čez 14 dni, navdušen, da odhaja, o puncah pa pravi, da ne vidi smisla pri 20 imeti redno punco in jo vlačiti domov (tudi on prespi vsako noč doma, tako da je očitno še samski).

S partnerjem sva navdušena, da bova končno sama v svoji rezidenci (končno razkazovanje gat!!!) Otroka sta navdušena, ker bosta živela vsak po svoje, kakor jima paše. Edini problem so finance, ker valjda nimamo kakih štipendij, dodatkov ali nevemkaj državnega. Ampak to je že druga zgodba. Na trdo bo šlo.

Enkrat sem nekje tu gor že zapisala, kaka slaba mati da sem, ker si moji otroci želijo čimprej od doma, namesto da bi jih doma razvajala.....

Kakor komu paše!!!!

18. sep 2012 7:52

Jaz sem svojega fanta domov pripeljala pri 19tih, in sicer po nekaj mesecih 8h-9h. Zdaj sva skupaj 6.let in on približno 3. leta že živi pi meni/mojih. Še zdaj kdaj vpraša, če lahko kaj  vzame iz hladilnika( kljub temu, da prispevava) in še zdaj skoraj nikoli ne hodi samo v pred mojimi sploh ne, mogoče kdaj pred sestro, če gre slučajo na wc. Tdi jaz ko sem pri njegovih ne brskam po njihovem hladilniku, omarah,... Kar se pa tiče mojih in njegovih, se še ne poznajo dobro. So se videli 4.-5.krat pač splet okoliščin drugače pa, da bi hodili na kosila, izlete,....še ne. Jaz pravim še je čas se bodo še preveč videvali

18. sep 2012 8:17

Zanimivo branje, ni kaj!

Tudi sama sem spoznala nesojena partnerja moje hčere, ki jih je pripeljala domov. Bila sta solidna fanta. Seveda je našla tretjega, ki je zdaj njen mož in oče njenih otrok.

Priznati moram, da sta bila prejšnja partnerja tudi v redu. Vedno sem tamlade nahranila, se jim pridružila pri pogovorih. Bilo je sproščeno vzdušje in vesela sem ju bila. Pravila so bila postavljena, že pri sami vzgoji mojih otrok, ne da bi to poudarjala. Če sta otroka solidna, potem pripeljeta tudi solidnega partnerja.

Sicer pa me ne bi motilo, če bi se srečali v gatah, saj bi bilo slučajno. V spalni srajci pa se še vedno srečujemo, ko je mlada družina pri meni na obisku.

Sicer pa je moja hiša, hiša odprtih vrat za mlade ljudi. Vedno sem jih bila vesela, ko so prišli.

Sicer pa nikoli ne veš, kdo ti bo zet ali snaha.

Migla