Ko nam naši otroci vozijo svoje fante in punce domov

10. feb 2013 14:25

Če vsi nekaj delajo, to še ne pomeni, da delajo prav. In če si edini, ki nekaj počneš, to še ne pomeni, da nimaš prav.

11. feb 2013 12:17

Ježeš no, čisto vsaki nebulozi, ki jo slišiš, pa res ni treba verjeti. Use your brain.

Je pa res, da otroci iz osnovke precej delajo tisto, ko pride prijateljica iz šole prespat in gremo naslednje jutro skupaj v šolo - ampak to smo delali tudi v časih, ko sem bila še jaz pionirka.

11. feb 2013 13:35

Ni nebuloza, to je dejstvo, da se to dogaja. Ko je 14-letna hči naših prijateljev fanta pripeljala domov in je tam tudi ostajal (tri leta je bil starejši od nje), sem jaz pač glasno povedala svoje mnenje, da se mi to ne zdi primerno. In dobila odgovor, da ni to nič takega, da bolje da sta doma kot se potikata kje drugje. Niti očetu dekleta se to ni zdelo nič posebnega. In ko razredničarka osmo in devetošolcev pove podobne zgodbe (je ene tri nanizala, ko sem jaz ta konkreten primer opisala), je jasno, da se to dogaja. Takod a bi možgane lahko uporabili starši teh otrok ...

11. feb 2013 16:38

Ups.

Glede na to, da so starši pubertetnikov več-ali-manj moja generacija, se resno sprašujem, kje na poti )okej, so še vedno obrobna manjšina) so izgubili možganie. Ker če nečesa nimaš, ne moreš uporabljati. Pa starši sedemnajstletnika tudi niso nič povprašali, kje ima biti   junior, ko se slednji ob eni ustrezni uri ni prikazal doma?

11. feb 2013 17:32

Ja, veš vandelina jr., tako je! Mej ni, pravil ni, omejitev ni, ker so pol tudi starši bolj ;komot;, nimajo dela z svojim otrokom, če gre po svoje. Ko pa se bog ne daj, kaj zgodi, pol pa jok in stok. Če pa pstaviš meje, ti pa rečejo, da imaš otroka v hišnem priporu in si diktator....ampak po toči je prepozno zvoniti! Imaš prav in se strinjam z tvojim mnenjem.

11. feb 2013 18:16

In ne samo to, da se ne sprašujejo, kje je jr (pa ne 17-letni, ampak 14 ali 15 letni!!!), tudi ko pride ni nič narobe, če je malo okajen. Da ne razlagam, kako se enim staršem zdi čisto normalno, da otroci pri 14 in 15 letih ponočujejo ob koncu tedna tja do dveh, treh zjutraj ... Pa kaj bodo ti otroci počeli pri 18, če bodo do takrat že toliko izkusili - to se jaz tudi sprašujem.

Ni treba, da otroci ždijo doma in se nas držijo za kiklo, da jih zavijamo v vato in dajemo pod stekleni zvon, a menda se ja ve, kaj je primerno za najstnike proti koncu osnovne šole in kaj za srednješolce in malo starejše?

No, od naših prijateljev hči jih ima 18 in pri njih ostaja čez konec tedna in včasih prespi tudi vmes že tretji fant v petih letih. Izračun, kdaj je začela s to prakso, ni težek.

11. feb 2013 21:20

Ja, nekje sem prebrala, da je vse več staršev sužnjev lastnih otrok.

Vse več je malih in večjih  tiranov, ki nam bodo nekoč po vsej verjetnosti( upravičeno)? zabrusili, da jih nismo znali vzgajati, ko je bil čas.

 Kaj  bomo odgovorili???

11. feb 2013 22:24

Čeprav pozno ampak nikoli...

mamamia se popolnoma strinjam s tabo, kar se tiče odnosa starši--> zet/snaha. Če ga takoj na začetku vzpostaviš gre, če pa se tisti, ki prihaja na "obisk" že na začetku počuti nezaželenega, pa ni čudno da so odnosi bolj v "luftu".

Včasih se morate tudi mame/očetje vprašati, kako je tistemu na drugi strani, pa nočem nič težiti ampak sama vem kako je, ko sem pri fantu takole čez vikend že 5 let in vem, da se da z dobrim in spoštljivim odnosom lepo shajati, toda vzpostaviti ga moraš na ZAČETKU in dati možnost, da se izkaže vse prej kot "slabo".

Kar se pa tiče menjavanja fantov in deklet, tudi sama se s tem ne strinjam, da vsakič ko pride do tega pripeljejo domov novega/novo. Jaz sem pač sama po sebi imela pošlihtano, da verjetno mojim ni ravno do tega, da vsakega fanta pripeljem domov, ko se mi zazdi. Se strinjam, da moraš to znati tudi povedati svojim otrokom na lep način, da pač tudi vam ni prijetno, če do tega prihaja.

Lp,

12. feb 2013 8:13

Ja, je pa današnji dan en velik problem! Sami uvajamo, sicer že od malega,( sedaj je sin star 10 let) neka pravila, dogovore, pa tudi odgovornosti in posledice svojih dejanj smo mu jasno in praktično prikazali. Ko so otroci mali, so kot cukrčki in smo preveč popustljivi. Ko je sodelavkin sin pri 5 letih loputal z vrati, sem jo opozorila, pa mi je zamerila. Sedaj je star 13 let in jo tepe, kadi, popiva....ata je pa itak odpovedal. Omenjeni problem pa nastane, ker je žal boj za ljubi kruhek celodnevni in so otroci čez dan prisiljeni biti sami. Tega, da bi pa imela snaho že pri 14-15 doma, ne vem, kako bi to sprejela. Upam, da mi ne bo treba!

12. feb 2013 8:53

 Moja daljna žlahta ima hčer, 38 let staro. Nadpovprečno brihtna, a že od malega razvajena s strani očeta, ki ženi ni nikoli dovolil, da hčer uvaja v dela, ker mora študirati in postati "nekdo".

Punca je obesila šolo na klin, s končano osnovno šolo je šla v fabriko za nekaj mesecv, v bar za nekaj mesecev.

Fizično delo je naporno, ni zdržala več kot par mesecev. Ko ni delala, jo je pridno finančno podpiral očka, da ne bo zafrustrirana in se ne  počutila manj vredno!

Vmes je menjavala fante, jih vozila domov, očka, ljubiteljski kuhar, je kuhal in molčal. Mama se ni strinjala,

ampak dvojno vzgojo, strogo z materine in nikakršno z očetove strani, je hči spretno izkoriščala.

Iskanje dela je naporno, zahteva avto, očka ji je kupil smartka. Navadna rabljena kripa seveda ne pride v poštev. Hčerka je razglašala, da bo denar nekoč vrnila. Do danes ga ni in ga ne bo, ker ima pri teh letih 6 let delovne dobe in je brez dela in brez denarja.

Že dve  živi s  fantom,  40 letnikom podobnih nazorov, ki ga ni sram nažicati svojo  mami za par tisoč evrov, za najnovejši pc in podobno kramo, ker samo z eno plačo ne moreta shajati.

Oče se začenja zavedati  svoje vzgojne polomije,  a še vedno ne reče nič, ko pride hči vsaj dvakrat na teden domov s fantom na kosilo in se vmes pritožuje, da je hrana slabša kot včasih. 

 Kri ni voda, otroci so naše največje bogastvo, s kislim nasmehom ugotavlja razočarani roditelj.

 Hčerka ne zna kuhati, kriva je mama, ker je ni naučila. Izobrazbe nima, kriv je oče, ker jo je vpisal v neustrezno šolo, kriva je družba ker ne najde dela.

Brata, popolno nasprotje sestre, sta se odselila in ustvarila družine.

Kar neankrat je je mami  hči, "zapuščena" od vseh, celo od lastnega očeta,  začela smiliti in jo zdaj zagovarja in finančno  podpira ona.

Revica da je, nima prijateljev, dela pa ne najde. Tako gre cela mamina pokjnina v hčerin žep.

Da bi si našla delo? Le zakaj, če se krasno živi tudi brez truda. Le znati  je treba in začeti dresirati starše dovolj zgodaj.