Ko nam naši otroci vozijo svoje fante in punce domov

5. feb 2013 7:06

5. feb 2013 8:14

Mislim, da smo vsi dovolj stari in izkušeni, da znamo ločiti brezposelnost in "brezposelnost" (beri: brezdelnost!).

Raznorazne primerke imam doma ali v bližini in točno vem, kaj bi kateri lahko še  naredil, pa tudi, kaj bi lahko naredila še jaz, pa sem popustila. .  Žal!!! 

5. feb 2013 8:40

Saj, zato sem se pa oglasila :) Ker imamo take in drugačne okoli sebe in ni prav, da bi vse tlačili v en koš

5. feb 2013 13:09

Bravo, bravo 

5. feb 2013 14:45

Na žalost sem tudi sama ena izmed njih. Čeprav imam VII. stopnjo izobrazbe, ne dobim službe niti za V. stopnjo. Lani sem sicer delala čisto izven moje stroke preko javnih del, ampak pogodba je bila na žalost le za 8 mesecev.

Moj študij je šel očitno čisto v nič, ker ne dobim niti pripravništva (vsako leto je za 400 diplomantov razpisanih 150 pripravništev), da bi naredila strokovni izpit. Zato me zelo zaboli, ko berem o raznih lenuhih, ki pri 30 živijo pri starših. Z velikim veseljem bi hodila v službo (kakršnokoli, le za pošteno plačilo), živela v svojem gospodinjstvu in si ustvarila družino, ki si jo sedaj zaradi finančnega stanja na žalost ne morem. Čeprav nimam več veliko časa.

Tako pa s fantom živiva pri mojih starših. Ko sem imela službo, smo si razdelili stroške, zdaj sem jaz tega "oproščena", je pa res da naredim veliko večino gospodinjskih del. Zavedati pa se morate, da ta gospodinjska dela nikoli ne bodo vrednotena toliko, kot če hodiš v službo, pa čeprav je doma veliko dela.

Da ne bom čisto skrenila s teme... Domov sem pripeljala in uradno predstavila (kakšnega sem tudi prešvercala hehe) le svojega prvega fanta pri 17ih letih ter svojega zdaj bodočega moža skoraj 10 let kasneje. Kaj se je pa vmes dogajalo, pa nihče ne ve

Moram reči, da sta starša oba lepo sprejela, čeprav se s prvim nisva zadrževala pri meni doma. Večinoma sva bila zunaj ali pri njemu (bilo je pač poleti). Mojega bodočega moža sem doma predstavila že po 10ih dneh najinega poznanstva (res je šlo skoraj prehitro, ampak se je dobro izteklo) in glede na to, da sem pač odrasla oseba, ni nihče kompliciral glede spanja pri meni oz. spanja pri njem. Tudi njegova mama me je zelo dobro sprejela, že takoj brez kakšnih ceremonij in čisto po domače. Kar dolgo časa je trajalo, preden se je preselil k meni, tako da sva se dve leti menjavala - en vikend tukaj, drug vikend tam. Tako da se je glede hrane in ostalih stroškov vse lepo izenačilo, se mi je pa zdelo samoumevno, da če pri njem mati skuha kosilo, jaz pomijem posodo in podobno. Tudi on je vedno pomagal, če je bilo potrebno. Se pa ne sprehaja v gatah po hiši, ker v hiši nismo sami in bi tisto gospo verjetno kap zadela

5. feb 2013 15:20

JJ, mislim, da je vsem jasno, da ne tlačimo vseh v isti koš, verjetno je pa dejstvo, da veliko mladih izkorišča svoje starše - verjetno res točno toliko, kolikor si le-ti to dovolijo.

Zadnjič enkrat je meni kar pokrov privzdignilo, ko sva prišla v soboto z možem iz službe domov (po dvanajsti uri) in sem sina vprašala, če je zakuril. Pa me je gledal kot deveto čudo in rekel, saj laufa na nafto.

Točno ve, da je kurilno olje namenjeno ogrevanju  navsezgodaj zjutraj, da pač vstanemo na toplo in pa, če se zgodi, da smo ves dan odsotni in da ne pridemo domov v ledenico. Sicer pa pač kurimo drva, ki tudi niso zastonj, so pa vsekakor veliko cenejša.

S punco prihajata domov vsake toliko, saj sta študenta na čisto drugem koncu naše kokoške in ko sta doma, kar pomagata pri vsakdanjih opravilih in pač ne sedita križem rok in čakata, da vse prileti pred njiju.

5. feb 2013 15:28

JJ, jasno je, da ne govorim o tebi in takih, kot si ti in jih je, žal, veliko pri nas.  In ja, je eliko tudi takih, ki izkoriščajo starše, so pa, s tem se strinjam, sokrivi tudi ti. Ampak, kal je bila zasajena že v času, ko so se ti odrasli mladi še v plenicah plazili naokoli. Nisem izgubila stika z realnsotjo, čeprav sem že na tej strani A., menim, da kar dobro poznam situacije, v katerih živijo mladi.

Sicer se pa spomnim, da je na naši strani pred leti vprašala ena mama, ko je šel njen odrasel sin, nekje okoli 25. leta v službo, če se nam zdi prav, ker pač živi doma, da mu reče za kritje sorazmernega dela stroškov. In razvila se je zanimiva debata, vnaprej nikoli ne bi verjela, da bodo mnenja tako zelo različna. Sem se marsikaj naučila iz tiste debate.

JJ, pa ti vsako leto upaš na pripravništvo ali tudi razmišljaš o drugih priložnostih? Saj vem, da je težko, a nekako je treba naprej, a ne?

5. feb 2013 15:47

Že preden se mi je iztekla pogodba, sem začela pošiljati prošnje tja, kjer sem vsaj približno ustrezala, največ v kakšne trgovine (sem tudi ekonomski tehnik in imam iz študentskih let še največ izkušenj s tem), za osebnega asistenta, varuha, v glavnem, kamorkoli, kjer vsaj približno ustrezam kriterijem. Pa nič. Kot sem napisala, tudi za V. stopnjo izobrazbe ne dobim nič. Seveda pa se vsako leto potegujem tudi za pripravništvo.

Nisem mislila tukaj jokat in stokat, ampak nekako sem morala povedati, da ne živijo vsi odrasli otroci pri starpših samo zato, ker so leni in jim je tako bolj udobno.

5. feb 2013 18:06

Vse lepo in prav, kakor komu paše. Imam pa primer na dosegu roke, ko živita starša z eno pokojnino, sinko-sinček pa ima večjo plačo, kot oče pokojnino, nima družine, nima stroškov, nima obveznosti, prispeva  pa mesečno, da ne rečem miloščino. Denar kopiči za drage avte, motor..... Star je 45 let, mamica  pa še vedno skače okrog njega, mu kuha, pere in bi mu stisnila zadnji cent v ....., sama pa bi si od ust trgala. Pa, da ne bi slučajno kdo imel kaj proti, ali, da bi kdo kaj omenil, da bi bilo lepo, če bi tudi on kakorkoli poskrbel za njiju. Se sploh ne zmeni za njune potrebe! Upam, da je takšnih primerov čim manj! In spet se vprašam, kaj je do tega pripeljalo? Pa smo spet pri vzgoji.......,žal se to dogaja pri naši hiši- možev brat in tašča.

5. feb 2013 20:04

Kvačkarica, takih primerov kot opisuješ, pa še v hujši obliki tudi, je kar nekaj

Kakor komu paše