Ko nam naši otroci vozijo svoje fante in punce domov

5. feb 2013 0:55

Ko ravno omenjaš "mlade, ki visijo na starših", danes je bil v Tedniku ravno prispevek na to temo. Enega od vzrokov so predstavili v prvem prispevku:
http://tvslo.si/#ava2.157689281;;
Govorijo o visoko izobraženih mladih ljudeh, ki že leta ne dobijo službe, niti dela, predvidenega za nižjo izobrazbo ne. Tem ljudem očitno ni preostalo drugega, kot da (ker so pač brez lastnih dohodkov) živijo še zmeraj znotraj matične družine in "visijo" na starših. Verjamem, da je tega bistveno več, kot v časih "naše mladosti" (bom raje rekla mojega otroštva, torej 70 in 80-ta leta prejšnjega stoletja). Verjamem pa tudi, da ne moremo posploševati in da so bili tudi takrat ljudje, ki so "viseli na starših", ne, ker ne bi bili sposobni samostojnega življenja in ker bi bili brez možnosti za služenje lastnega dohodka ampak iz razlogov, ki jih imenujeno "lenoba, neodgovornost. namerno izkoriščanje staršev" in kar je še tega.

Mislim, da v trenutnih časih več tega "visenja" ravno zaradi brezposelnosti.

Mi je pa zanimiv fenomen takratnih generacij staršev današnjih "mladih, ki visijo na njih". V mojem otroštvu skoraj ni bilo blokovskega soseda, ki ne bi nekje na deželi zidal družinske hiše. In skoraj ni bilo hiše, ki ne bi bila vsaj dvostanovanjska, "še za tamlade". In če se niso "tamladi" naselili v tisti hiši, so jim pa blokovsko stanovanje prepustili. Skratka stanovanjski problem je dosti staršev te generacije "tamladim" pomagalo rešiti.
Kaj pa naj danes "rešita" brezposelna starša brezposelnih otrok, ki niti za kritje stroškov lastnega bivanja nimata?

Roko na srce, gotovo se je generacija mojih staršev marsičemu odrekla, a oba sta imela redne mesečne dohodke iz naslova redne zaposlitve do upokojitve.In kredit za stanovanje sta lahko odplačevala - ker sta imela redno zaposlitev! In iz časov moje mladosti (bomo rekli devetdeseta leta) se ne spomnim, da bi petdesetletniki tako množično ostajali brez dela in da bi petindvajsetletniki po nekaj let čakali na prvo zaposlitev. Da bi bilo doma, brezposelnih toliko ljudi brez možnosti za osamosvojitev ...

Torej so tisti starši, ki so v sedemdesetih in osemdesetih gradili velike hiše, zavestno že vnaprej "poskrbeli", da bodo njihovi otroci ostali v domači hiši? Če pa niso določili nekih pravil sobivanja in sofinanciranja takega sobivanja ali potomci ali pa oni sami trenutno nimajo sredstev za enakopravno sobivanje (delitev življenjskih stroškov), lahko pride do težav. Pa morda sedaj pridemo do tega, kar pravi kvačkarica:

Še eno generacijo nazaj od "naše" je bilo popolnoma normalno, da je "tamlada" družina finančno in drugače skrbela za ostarele starše, verjetno nas je veliko, ki smo imeli stare mame, ki nikoli nikjer niso bile zaposlene in jim je morda po smrti starega očeta pripadala "kmečka penzija", skratka praktično brez dohodkov. Pa so za njih poskrbeli naši (zaposleni) starši. V glavnem doma, saj so se tudi sami prej upokojevali in če jim je le zdravje dopuščalo, so lahko (vsaj v naši družini) oskrbovali svoje starše tako in drugače.
V bolnici sem spoznala gospo, ki ji do upokojitve manjka še pribl. 10 let, pa je ostala brez dela. Hodila je na obisk k svoji materi, zaradi nujne zdravstvene oskrbe so jima v bolnici predlagali, da bi bilo pametno začeti iskati namestitev v domu za ostarele, saj bi bila doma ta oskrba zelo težko izvedljiva. Gospa (hči) se je dobesedno zjokala ob občutku nemoči, ker zaradi lastne brezposelnosti ne zmore doplačila za dom ... rekla je,. da jo je sram, da jo pred penzijo praktično preživljata sin in zet, ki na srečo še imata službo.

Žalostne zgodbe ljudi, ki bi bili z veseljem samostojni in neodvisni, mladi ali starejši, pa nimajo možnosti. Zato ne smemo nikogar na prvo žogo obsojati, da je doma pri starših ali obratno, pri otrokih, zgolj zaradi lagodnosti.

5. feb 2013 6:40

Ja, delno je res, kar pravi mamaF.

Res pa je tudi, da včasih ni bilo težko  mladim po službi pomagat doma, na polju ali v hiši, dela ne manjka nikjer, ne glede na to, da so v zameno dobili že pripravljeno stanovanje ali ne.Vajeni so bili delat!

Koliko jih je pa danes tistih, ki se sami od sebe spomnijo, da bi pomagali, ne da bi jim bilo treba petkrat reči, prositi, včasih celo zarobantiti?

Mladina, izobražena ali ne, težko dobi delo. Ampak lahko na drugačen način lahko  prispeva k družinskemu proračunu!

Naj povem,da je silna ljubezen mojega nadebudneža zaradi katerega sem odprla to temo, preč, tako da njegove izvoljenke, ki jo je hotel pripeljati domov, ker pač to vsu počnejo, ne bomo verjetno nikoli spoznali.

Zdaj se žalosti in razmišlja, kakšna krivica se mu godi, ker ga je pustila na cedilu. Da mu bo življenje lažje in da ga ne bo od  silne žalosti pobralo mu je mož naložil delo. Pri babi pomaga cepiti drva in skrbi, da je vse kot mora biti. Poleg šolskih obveznosti seveda. Nova vloga "hišnika" mu je zelo všeč, počuti se koristnega, odraslega. Pa še kak evrček dobi. Vesela sem, ker ga pošteno  zasluži!

Hočem reči, da je prav in normalno, da mladim pomagamo. Ni pa prav da jih razvajamo  ugodimo vsem njihovim muham in izsiljevanjem češ, pa saj vsi to počnejo. In če počnejo res, je zato, ker smo jim mi dovolili.

5. feb 2013 7:06

5. feb 2013 8:14

Mislim, da smo vsi dovolj stari in izkušeni, da znamo ločiti brezposelnost in "brezposelnost" (beri: brezdelnost!).

Raznorazne primerke imam doma ali v bližini in točno vem, kaj bi kateri lahko še  naredil, pa tudi, kaj bi lahko naredila še jaz, pa sem popustila. .  Žal!!! 

5. feb 2013 8:40

Saj, zato sem se pa oglasila :) Ker imamo take in drugačne okoli sebe in ni prav, da bi vse tlačili v en koš

5. feb 2013 13:09

Bravo, bravo 

5. feb 2013 14:45

Na žalost sem tudi sama ena izmed njih. Čeprav imam VII. stopnjo izobrazbe, ne dobim službe niti za V. stopnjo. Lani sem sicer delala čisto izven moje stroke preko javnih del, ampak pogodba je bila na žalost le za 8 mesecev.

Moj študij je šel očitno čisto v nič, ker ne dobim niti pripravništva (vsako leto je za 400 diplomantov razpisanih 150 pripravništev), da bi naredila strokovni izpit. Zato me zelo zaboli, ko berem o raznih lenuhih, ki pri 30 živijo pri starših. Z velikim veseljem bi hodila v službo (kakršnokoli, le za pošteno plačilo), živela v svojem gospodinjstvu in si ustvarila družino, ki si jo sedaj zaradi finančnega stanja na žalost ne morem. Čeprav nimam več veliko časa.

Tako pa s fantom živiva pri mojih starših. Ko sem imela službo, smo si razdelili stroške, zdaj sem jaz tega "oproščena", je pa res da naredim veliko večino gospodinjskih del. Zavedati pa se morate, da ta gospodinjska dela nikoli ne bodo vrednotena toliko, kot če hodiš v službo, pa čeprav je doma veliko dela.

Da ne bom čisto skrenila s teme... Domov sem pripeljala in uradno predstavila (kakšnega sem tudi prešvercala hehe) le svojega prvega fanta pri 17ih letih ter svojega zdaj bodočega moža skoraj 10 let kasneje. Kaj se je pa vmes dogajalo, pa nihče ne ve

Moram reči, da sta starša oba lepo sprejela, čeprav se s prvim nisva zadrževala pri meni doma. Večinoma sva bila zunaj ali pri njemu (bilo je pač poleti). Mojega bodočega moža sem doma predstavila že po 10ih dneh najinega poznanstva (res je šlo skoraj prehitro, ampak se je dobro izteklo) in glede na to, da sem pač odrasla oseba, ni nihče kompliciral glede spanja pri meni oz. spanja pri njem. Tudi njegova mama me je zelo dobro sprejela, že takoj brez kakšnih ceremonij in čisto po domače. Kar dolgo časa je trajalo, preden se je preselil k meni, tako da sva se dve leti menjavala - en vikend tukaj, drug vikend tam. Tako da se je glede hrane in ostalih stroškov vse lepo izenačilo, se mi je pa zdelo samoumevno, da če pri njem mati skuha kosilo, jaz pomijem posodo in podobno. Tudi on je vedno pomagal, če je bilo potrebno. Se pa ne sprehaja v gatah po hiši, ker v hiši nismo sami in bi tisto gospo verjetno kap zadela

5. feb 2013 15:20

JJ, mislim, da je vsem jasno, da ne tlačimo vseh v isti koš, verjetno je pa dejstvo, da veliko mladih izkorišča svoje starše - verjetno res točno toliko, kolikor si le-ti to dovolijo.

Zadnjič enkrat je meni kar pokrov privzdignilo, ko sva prišla v soboto z možem iz službe domov (po dvanajsti uri) in sem sina vprašala, če je zakuril. Pa me je gledal kot deveto čudo in rekel, saj laufa na nafto.

Točno ve, da je kurilno olje namenjeno ogrevanju  navsezgodaj zjutraj, da pač vstanemo na toplo in pa, če se zgodi, da smo ves dan odsotni in da ne pridemo domov v ledenico. Sicer pa pač kurimo drva, ki tudi niso zastonj, so pa vsekakor veliko cenejša.

S punco prihajata domov vsake toliko, saj sta študenta na čisto drugem koncu naše kokoške in ko sta doma, kar pomagata pri vsakdanjih opravilih in pač ne sedita križem rok in čakata, da vse prileti pred njiju.

5. feb 2013 15:28

JJ, jasno je, da ne govorim o tebi in takih, kot si ti in jih je, žal, veliko pri nas.  In ja, je eliko tudi takih, ki izkoriščajo starše, so pa, s tem se strinjam, sokrivi tudi ti. Ampak, kal je bila zasajena že v času, ko so se ti odrasli mladi še v plenicah plazili naokoli. Nisem izgubila stika z realnsotjo, čeprav sem že na tej strani A., menim, da kar dobro poznam situacije, v katerih živijo mladi.

Sicer se pa spomnim, da je na naši strani pred leti vprašala ena mama, ko je šel njen odrasel sin, nekje okoli 25. leta v službo, če se nam zdi prav, ker pač živi doma, da mu reče za kritje sorazmernega dela stroškov. In razvila se je zanimiva debata, vnaprej nikoli ne bi verjela, da bodo mnenja tako zelo različna. Sem se marsikaj naučila iz tiste debate.

JJ, pa ti vsako leto upaš na pripravništvo ali tudi razmišljaš o drugih priložnostih? Saj vem, da je težko, a nekako je treba naprej, a ne?

5. feb 2013 15:47

Že preden se mi je iztekla pogodba, sem začela pošiljati prošnje tja, kjer sem vsaj približno ustrezala, največ v kakšne trgovine (sem tudi ekonomski tehnik in imam iz študentskih let še največ izkušenj s tem), za osebnega asistenta, varuha, v glavnem, kamorkoli, kjer vsaj približno ustrezam kriterijem. Pa nič. Kot sem napisala, tudi za V. stopnjo izobrazbe ne dobim nič. Seveda pa se vsako leto potegujem tudi za pripravništvo.

Nisem mislila tukaj jokat in stokat, ampak nekako sem morala povedati, da ne živijo vsi odrasli otroci pri starpših samo zato, ker so leni in jim je tako bolj udobno.