Ko nam naši otroci vozijo svoje fante in punce domov

5. feb 2013 18:06

Vse lepo in prav, kakor komu paše. Imam pa primer na dosegu roke, ko živita starša z eno pokojnino, sinko-sinček pa ima večjo plačo, kot oče pokojnino, nima družine, nima stroškov, nima obveznosti, prispeva  pa mesečno, da ne rečem miloščino. Denar kopiči za drage avte, motor..... Star je 45 let, mamica  pa še vedno skače okrog njega, mu kuha, pere in bi mu stisnila zadnji cent v ....., sama pa bi si od ust trgala. Pa, da ne bi slučajno kdo imel kaj proti, ali, da bi kdo kaj omenil, da bi bilo lepo, če bi tudi on kakorkoli poskrbel za njiju. Se sploh ne zmeni za njune potrebe! Upam, da je takšnih primerov čim manj! In spet se vprašam, kaj je do tega pripeljalo? Pa smo spet pri vzgoji.......,žal se to dogaja pri naši hiši- možev brat in tašča.

5. feb 2013 20:04

Kvačkarica, takih primerov kot opisuješ, pa še v hujši obliki tudi, je kar nekaj

Kakor komu paše

5. feb 2013 23:59

Tukaj je po mojem srž problema. "Mamica mu še vedno pedena", vprašanje pa je, če je sploh kdaj od njega tudi kaj zahtevala ... In gospod egoist lepo lagodno še naprej skrbi izključno za svojo r*t

Bo izpadlo žleht, a tu spet smo nazaj na ugotovitvi, da ti jemljejo, kolikor jim pustiš. Oziroma "kar seješ, to žanješ", kot govori star pregovor.

6. feb 2013 6:42

MamaF, prekleto imaš prav! NIkoli ni nič od njega zahtevala, ker si je ; ubog;, nima sreče v življenju. Zakaj pa bi, ko pa ima še drugega sina in snaho, ki ju lahko izkorišča....Ampak tako je, sama sva si kriva, ker se nama starša smilita in jima pomagama, kaj pa naj, če se  on napravi  slepega za njune potrebe. Veš kaj pa najbolj boli, da bi življenje dala za njega, čeprav nima nič koristi, najina skrb, delo in vse ostalo, pa nima nobene vrednosti.....žal tako je in sem se z tem že sprijaznila. Se tolažim, da kar seješ to žanješ. Dobo se z dobrim vrača, slabo z slabim. Ko bo prišel v njuna leta in ne bo imel nikogar, ki bi mu pomagal, mu tudi nakopičeni denar in bogastvo ne bo kaj dosti v pomoč. In, če imaš privzgojeno grabežljivost po denarju in bogastvu, ter je to tvoja edinima vrednota, ki ti nekaj pomeni, pol ti pač, žal ni pomoči....To je moje mišljenje, vsem ostalim pa, ni v denarju sreče. Zame je sreča: zdravje, služba, pač toliko, da mesec normalno brez dolgov preživim, no seveda pa razumevanje z možem, brez prepirov in medsebojna podpora. To, bi želela tudi vsem ostalim kulinaričanom, če so le s tem zadovoljni!

6. feb 2013 6:55

Kvačkarica, ko praviš za svaka, da na stara leta ne bo imel nikogar, ki bi skrbel zanj, se motiš. Taki znajo vedno poskrbeti zase. Saj ima vaju dva, pa tvojega otroka. Ne glede, kako zdaj gledaš nanj, na starost mu boš pa pomagala, če bo pomoč potreboval. Kdor rad pomaga, vedno pomaga. Imamo te vloge nekako razdeljene: eni bolj dajejo, drugi pa raje jemljejo.

6. feb 2013 8:43

No, pa naj še sama dodam svojo dilemo, ki se pri nas na to temo dogaja v teh dneh.

Moj,  še zelo mld. srednješolec ( prvi letnik) ima par mesecev trajajočo zvezo in neznansko pritiska na to, da jo pripelje domov. Mislim pa, da je njegova deklica verjetno v hiši že tudi bila, ko je bil sam doma čez vikend.

Zame ni dileme, sta premlada, dobivata se lahko zunaj, nimam nič proti. Če ima punca bolj liberarne starše OK, jaz to nisem. Problem tukaj pa je moj mož. Njemu se to zdi čisto OK.

Veliko sva se prerekala, zaenkrat še držim vajeti v svojih rokah, vendar pa je vprašanje kako dolgo. Očetje verjetno drugače gledajo na to, so pač moški, ali kaj?

6. feb 2013 9:02

In v čem vidiš tak problem, da jo pripelje domov? In kako jo pripelje domov, da se vama predstavi ali da prespi pri vas? To je razlika ;-)

Drugo kar je pa praviš, da je že verjetno bila čez vikend pri vas. Ok. Nisi napisala, kaj te pravzaprav skrbi. Seks. Tvoj sin in njegova punca sta zate premlada za to. In misliš, da če jima ne dovoliš, da do tega pride v tvojem stanovanju, da si ju "obvarovala". Veš kaj draga. Če sta se odločila imeti spolne odnose jih boste s tvojim blagoslovom ali pa brez. Če ne doma, pa kje drugje. Kot je rekla svoje čase moja mama, bolje doma, kot drugje, vsaj vem, kje sta. Sem imela pa precej liberalno mamo, kar si pa sama priznala, da ti nisi. Morda ti ni vic, da se ne gresta spolnosti, ampak to, da tega ne počneta pred tvojimi očmi.

Jaz sem ženska in gledam na to kot tvoj mož, tako da ni vic v očetih. Vic je v tem, kaj imaš za moralno prav in kaj misliš da lahko preprečiš s svojim dejanjem. Mož vidi, da nič, lahko pa vsaj spozna dekle, ti pa imaš sina še vedno za otroka, ki mu lahko nekaj prepoveš.

15 let si imela časa da si ga pripravila na spolno vzgojo, zdaj je prepozno. Glede na to, kaj praviš o možu, sta se verjetno onadva (na srečo) s sinom že pogovorila o tem.

6. feb 2013 9:37

To so starši.ki tekajo toliko let za otrokom in mu brišejo smrkelj,ker:"on je premajhen in ne zna",pri 14 se čudijo,kako to,da mu visi svečka iz nosu.Bože pomozi,same so ga tako navadile,saj tak otrok točno ve,da mu ni treba,ker bo itak mama prihitela za njim in to zrihtala.Meni so se smejali,ko sem s hčerko,ko je bila še majhna,računala položnice,na glas povedala koliko mi ostane za benzin,kaj lahko kupim,kaj ne-zdaj bi se lahko smejala jaz njim,ampak ni vredno.Ne vem ali se mi smilijo ali kaj-zabluzili so.Tudi če otrok polije,kako eni zganjajo hudiča in pol,hitijo za njim brisat,češ saj ne boš obrisal prav,ti ne znaš,si še premajhen-to je tista velika napaka,še nobeden se ni rodil,da bi iz prve naredil vse prav.Otrok je tudi človek,ki ga je treba spoštovat.In tako leta minevajo in tak otrok ne more biti samostojen in ponosen sam nase.Pomislite tako:ali je življensko nevarno,če polije?Ni.In bolj ko boste kričali,bolj bo otrok polival in bil v vaših očeh nesposoben.Že v zgodnjem otroštvu sem mojo naučila,v ćetrtem predalu so krpe,pobriši in nesi za oprat-tako enostavno,da bolj ne more bit.Tudi,ko je hodila v vrtec,je vsake toliko izrazila željo,da si zlika.Seveda sem ji dovolila,ampak,kako me je bilo sram,ko je bila zmečkana,a tega si nisem dovolila pokazati.Ko bi jo vi videli s kakšnim ponosom je cuzala dudu,imela iskrice v očeh,ponos,zadovoljnost sama s sabo,ne ,ne da se povedati z besedami.Se spomnim,me je ženska ,zaradi zdravstvenih težav prosila za pomoč-sem prišla utrujena in lačna domov,sem plela vrt,me je čakal krožnik in pribor."Mama usedi se",je rekla.Nisem mogla skriti solz."Saj me ti vedno strežeš",mi je še reklaSi mislite,pa za druge sem delala...Pa,da ne boste mislili bogvekaj,ker,ko pride iz šole,poje kosilo in gre takoj v službo.Redkokdaj je prosta,a kadar je  tudi kaj skuha,speče,počisti po hiši in normalno,gre tudi pohajat.Najbolj cenim to,kar naredi sama od sebeTudi ko je delala izpit za motor,za avto,sem jo čakala po 2 uri,ker se mi ni splačalo,že zaradi benzina,domov,ma ne 3x,po 10 mi povrne.Večinoma se financira sama(oblačila,make-up...) pa vmes kupi tudi meni kaj,pa magari je to modrc ,ker ve,da bogvekaj si ne morem privoščiti in vsake toliko kupi kaj za v hladilnik.Namesto,da bi ji jaz dala,ona meni.Sicer je imela nekaj malega pubertetniških motenj,me čudi,še malo jih je bilo,pa je šlo mimo.Vsake toliko se zjočem,ker niti v sanjah si nisem mislila,da bom imela tako dobro hčer.

andreja m

6. feb 2013 9:46

6. feb 2013 10:06

Dragi Miška Miša in Andreja m.!

Glejta, imam tudi hčer, ki se je pri teh letih (16-tih)  resno vezala, 7 let ima prvega fanta, s katerim živita skupaj itd. itd. torej nisem zaplankana staroverska babnica. Ne gre samo za to, da mi deklico, ki jo poznam in mi je tudi všeč, predstavi.Želela bi, da svoje mlade zveze ne obremenjuje s stalnostjo že sedaj. Lepo je, da se dobivata, sta zaljubljena, vendar se zveza veliko lažje prekine, če tukaj ni vpletenih še kup ljudi, kot so starši, sorodniki itd. itd..

Tudi glede seksualnih podvigov mi je kristalno jasno.

Kar se mi zdi prezgodaj,  je vključitev t.i. v.d. ta mlade v družino, ker vem in upam, da se ne bo ustalil že kar sedaj. Po eni strani je lepo, da je umirjen, ne divja okrog z sovrstniki, po drugi pa vem, da to potrebuje. Ravno pri hčerki vidim, da je marsikaj zamudila. Že pri rosni starosti se je prilagodila mnenju svojega fanta, nikoli ne bo tako svobodna kot njene prijateljice, ki so bile še nekaj časa brez resne zveze. Dobro, nekaj je tudi pozitivnega na tem, ne rečem.

Predvsem želim otrokoma dobro. Vem, da obstaja meja, do kamor smem. Vendar imam tudi sama meje, ko se mi kakšna stvar zdi neustrezna, jih pač poskušam ubraniti, dokler bo šlo, seveda.