Ko nam naši otroci vozijo svoje fante in punce domov

JanisJoplin  

član od: 20.1.2011

sporočila: 1953

6. feb 2013 15:12

Tudi sama sem prvega fanta domov pripeljala predstaviti pri 17ih (kot sem že napisala), pa sva se raje zadrževala na nevtralnem okolju (ok, res, da je bilo poletje). Skupaj sva bila približno tri mesece, potem pa sem bila do 26 leta bolj ali manj samska, se "znorela" in marsikaj doživela. Tako da, kara,... verjetno si delaš skrbi za brezveze, oziroma zagotovo, ker takih stvari ne moreš viditi po svoje. Verjamem pa, da za starša to ni lahko.

JJ

Viva Meier  

član od: 20.12.2009

sporočila: 673

6. feb 2013 15:48

Pa še en vidik kara - bodi vesela in počaščena, da želi junior pokazat svojo (trenutno) drugo polovico. Očitno imate doma v redu odnos in klimo, če želi dekle pripeljati tja. Če bi se slabo počutil doma verjetno tudi punce ne bi tja vozil, ane? Sama se obiskom domače hiše izogibam kolikor se le da, preveč slabega se je tam dogajalo v mojih mladih letih in tudi moji polovici želim, da tam preživi čim manj časa. Tako da ju le sprejmi, s pravili in omejitvami igre, se razume.

Viva Meier

kara  

član od: 26.11.2005

sporočila: 725

6. feb 2013 16:35

Ja  Viva Meier,  na tale vidik pa res nisem pomislila. Doma imamo vedno polno hišo prijateljev, prijateljic, razne rojstne dneve z "all inclusive", to je spanje in še zajtrk, pa se na koncu vedno pritožujem, kako to da je ravno pri nas tako....

Tole je pa lepa tolažba, tudi v druge namene. Hvala ti. Si me kar razveselila. 

 

 

 

kara

kvačkarica  

član od: 30.6.2012

sporočila: 537

6. feb 2013 17:36

Ojoj, kaj vse še  me čaka. Upam, da ne bom, napravila kakšne napake. Še imam nekaj časa v rezervi, kake 3-4 leta pa vendar je fajn, da vem približno kakašna situacija me lahko doleti. Se pa še sedaj pogovarjamo o teh stvareh popolnoma odkrito, brez ovinkarjenja. Kakorkoli bo, katerakoli bo, sprejela jo bom, ampak pod določenimi pravili in pogoji. Dokler bom jaz ;financminister;, žal veljajo moja pravila igre, če pa ne, ja pol pa skrbite za sebe in boste živeli kak vam paše......lp

kvačkarica

Thea86  

član od: 1.9.2010

sporočila: 22

6. feb 2013 18:12

Zelo zanimiva tema!

Da še jaz pristavim svojo izkušnjo. Svojih fantov nisem vozila domov - so jih pa starši poznali (ali vsaj njegove starše). Zdaj pa živim pri fantu (in njegovih starših) - sva si uredila zgornje nadstropje v hiši. Imamo krasen odnos - se ne vtikamo drug v drugega, prispevamo za stroške in polnimo vsak svoj hladilnik. Kuham ali jaz ali tašča. Včasih si pa tudi sama s fantom skuhava kosilo zase in ni konec sveta. Zasebnost je zakon.

Pa še vsak v svojem nadstropju lahko tekamo v gatkah! :)

 

 

Thea86

Syrinx  

član od: 13.8.2011

sporočila: 3

9. feb 2013 17:35

Še jaz pristavim piskrček...

Trenutno sem stara 18, pri 15 sem imela svojega prvega fanta, ki je bil kar 5 let starejši. Mamo je seveda skoraj pobralo, ko sem ji povedala in je seveda tudi močno nasprotovala zvezi. Prvič sem šla k njemu domov na obisk po kakšne pol leta zveze, vendar takrat, ko njegovih staršev ni bilo doma. Potem je vse skupaj postajalo vedno bolj resno in tudi moja mami se je omehčala, ko sem ga pripeljala domov in ga predstavila, je videla, da je čisto vredu vzgojen in prijazen fant. Njegovi starši so me pa totalno vzljubili, posebej njegova mami, saj sem ji bila kakor hčerka, ki je nikoli ni imela in sploh, ker sem bila prva punca, ki jo je kdaj predstavil. Velikokrat sem bila pri njih med tednom (prespala), saj je bil fant doma v mestu, jaz pa sem sicer z dežele in mi je bilo super, saj sem imela do šole samo 5 min peš. Po šoli sem prav tako šla nazaj k njemu, njegovi mami sem vedno ponudila pomoč pri kuhi in pospravljanju po kosilu, pa me je vedno zavrnila (v stilu "neee nič ni treba, ti se samo vsedi"). Kadar sva bila s fantom sama pri njem, sva seveda sama nakupila hrano, vendar mi je bilo vedno zelo smešno, kako mi ni dovolil, da bi jaz skuhala ali pospravila. Vedela sem samo, kje so kozarci, ko sem si šla po za pit. Ko je bil čas za obroke, nama je vedno on kaj naredil, večerjo, malico itd, v glavnem bila sem kakor gostja. Tako je bilo 3 leta razmerja.

Pri meni je bila situacija drugačna. Fant v bistvu prvo leto zveze sploh ni bil pri meni, razen enkrat na obisku. Sčasoma me je začelo to motiti, oz. sem želela, da bi več časa preživela tudi pri meni. Tako sva zadnjo leto razmerja preživela skoraj vse vikende pri meni, jaz pa več nisem hodila med tednom k njemu. In pa moja mami je zahtevala, da on kaj pomaga, ker jaz sem vedno bila navajena, da pomagam skuhati kosilo, če ne to, pa potem pospravim. Njega je bilo prav težko spraviti k temu, ker se vidi, da mu je mama vedno stregla in ni rabil migniti (niti pri pospravljanju - še posteljo mu je postlala in pobrala smeti iz sobe, ko je šel v službo, ampak sem začela to početi jaz, ker sem se počutila tak nekoristno; da sem vsaj nekaj naredila v njihovem stanovanju). Drugače se je pa fant trudil, sicer ni pomagal z veseljem, ampak ni želel narediti slabega vtisa.
Sva spoznala oba tudi širši krog družine, z obeh strani (jaz njegove tete,strice, babice, dedke; on moje). Najini starši so se tudi spoznali, enkrat naključno.

Drugače pa sem se jaz v tem času zelo spremenila in na koncu več ta zveza ni funkcionirala, bili so tudi drugi problemi, v glavnem, on me je popolnoma odpisal iz življenja saj noče gledati ženske, ki jo ljubi, kot prijateljico. Meni je zelo hudo, saj je bilo takšno grobo pretrganje stikov za mene pravi šok, še zdaj ga pogrešam kot prijatelja, osebo, saj sva se le vendar družila vsak dan skoraj 3 leta.

Ne bom rekla, da sem jezna nase, ker nisem takrat pri 15 letih poslušala mami, ampak sem bila res še premlada za resno zvezo, kar sem na žalost prepozno spoznala. Po drugi strani pa imam neko izkušnjo, ki me je marsikaj naučila, tudi tega, da sem začela ceniti mamino mnenje.

Pa lep pozdrav.



Syrinx



Sporočilo je spremenil(a) Syrinx dne 09. 2013 17:36

Sporočilo je spremenil(a) Syrinx dne 09. 2013 17:37

Dragička  

član od: 9.12.2003

sporočila: 8916

9. feb 2013 18:15

Otrok moj dragi, govoriš o tvoji ljubi zvezi, nič pa nisi rekla, kako si v tem času "furala" šolo. Ko boš še 2x toliko stara, kot si zdaj, šele takrat boš razumela svojo mamo. 

 

Pozdravček!

Syrinx  

član od: 13.8.2011

sporočila: 3

9. feb 2013 18:25

Šolo sem vedno "furala" uspešno, imam štipendijo. Fant me ni pri tem nikoli oviral, ko sem se morala učiti, sem se učila, in nikoli pri njem, ker seveda ne bi bilo željenih rezultatov.

Lep pozdrav.

Syrinx

Vendelina jr.  

član od: 17.5.2006

sporočila: 9217

9. feb 2013 19:00

Syrinx je napisal/a:

Ne bom rekla, da sem jezna nase, ker nisem takrat pri 15 letih poslušala mami, ampak sem bila res še premlada za resno zvezo, kar sem na žalost prepozno spoznala. Po drugi strani pa imam neko izkušnjo, ki me je marsikaj naučila, tudi tega, da sem začela ceniti mamino mnenje.

Pa lep pozdrav.



Syrinx



Sporočilo je spremenil(a) Syrinx dne 09. 2013 17:36



Sporočilo je spremenil(a) Syrinx dne 09. 2013 17:37

 

To me spominja na tisto razmišljanje mladega odraslega: "Pri mojih šestnajstih moji starši niso imeli pojma. Sedaj sem pa star enaindvajset in je prav neverjetno, koliko sta se med tem časom naučila moja starša..."

Saj verjetno nihče ne pričakuje, da mu bo petnajsletnik dal prav. Je pa fino, če se sliši, da so imeli starši prav. Syrinx, ti se kar koncentriraj na šolo in si daj čas, da se več pretendentov bori za tvojo naklonjenost. Dekle mora imeti izbiro, ne*

 

Vendelina jr.

marjja  

član od: 6.9.2011

sporočila: 2511

10. feb 2013 9:48

Moja hči je po 4 letih končala zvezo s fantom, za katerega je meni sicer zelo žal, ker je bil res "na mestu". Sicer se nismo pogosto videvali, ker študirata v MB. Pa tudi tam nista živela skupaj, razen čez vikende sta šla ponavadi k njemu domov. Kja je šlo narobe, še nisem uspela izvrtati.  Vesela pa sem, da sem se z njegovimi starši srečala samo enkrat, pa še to slučajno, v mestu, na ulici in nas je hči pač predstavila. Otroka sta pa stara 24 let in nekako se mi je zdelo, da bo to držalo.

Sicer pa: jaz sem se ločila pri 40-tih, po 20 letih zveze. Torej, nobenega pravila in recepta ni, kdaj je zveza trdna in prava. Moja mama je zmerom rekla, da pride v življenju čas, da za otroke lahko še samo moliš.

No, jaz sem dočakala ta čas.

marjja

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Dragička
MOJ vrtmalaga
malo za hecanjica1998
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti