Ko nam naši otroci vozijo svoje fante in punce domov

17. sep 2012 12:03

Stvar je popolnoma jasna: Kdor zna postavljati pravila, jih zna postaviti tudi svojim otrokom. In to preden imajo otroci fante in punce. In je tudi tako, da kdor dovoli, da mu pleme paradira doma v gatah (moram priznati, da je mene v mladem odraslem življenju to rahlo šokiralo, namreč to, v kolikih famlijiah se paradira v šlafrokih, gatah in trenirkah pol dopoldneva in pol popoldneva), potem naj se ne čudi, če bo še kak obisk prevzel to navado.

Sedaj ravno razmišljam, kako sem sama preživela zgodnja dvajseta. Hm, po eni strani me je že pogled na zmečano šminko (na obupno umazani polici) mame neke najstniške zaljubljenosti totalno odvrnil od tega, da bi tisto familijo še malo bolj spoznala. Po drugi strani sem imela fante, ki so imel najete garsonjere, tako da njihovi starši niso motili. In po teh izkušnjah nisem imela čisto nobene želje, da bi na vsak način preživela noč v eni napetosti tega, kaj da moji starši poslušajo in kaj ne. C'mon, ljudje....pa te posteljne aktivnosti, to se sliši. Zlasti, če se tega lotijo mlajši ljudje. Že ko par dobi otroke, je težko organizirati zabavne posteljene aktivnosti (takrat se ugotovijo prednosti debelih zidov in dobre izolacije ali pa tisti killer timing ob pol petih zjutraj, ko otroci še spijo), ko pa ti otroci zrastejo v pol-odrasle ljudi, je pa itak dizaster.

Ampak neodvisno od tega, koliko se in koliko se ne sliši, bottom line je v tem, kaj juniorji v resnici pričakujejo od življenja (kaj so jih strarši naučili). Ker permisivna vzgoja jih je pripeljala do tega, da mislijo, da biti odrasel=lahko seksam in lahko rečem karkoli in naredim, karkoli mi paše (tisto o odgovornosti se je seveda skozi socializacijo izgubilo). Ja, takole "iti se odrasle", kjer starši mižijo in s čepki v ušesih spijo, za to, da junior dve sobi proč prakticira en začetniški seks (ker je bolje, da to počne doma, kot pa kje drugje, ne...), takole bi se šel pa vsak odrasle. Naj junior, če koraka z gatami po hiši in njegov/njen partner/ka takisto in svobodno odpira hladilnik in jemlje posodo ven iz omare....izvoli potem še prevzeti tiste tri položnice, od desetih, ki vsak mesec pridejo k hiši. Temu se reče odraslost, ko se človek sooči s položnicami. Če junior zmore plačati še kakšno položnico (in zraven od svoje žepnine še kaj prihraniti), potem je evidentno človek na mestu in potem je to ena zgodba. Če bi pa samo malo bolj na komot seksal...naj pa dete najprej izvoli odrasti. Še prej naj pa njeni/njegovi starši izvedejo zadnje vzgojne ukrepe (ki so jih pozabili) in povedo tisto zgodbo o položnicah.

Tudi resno, pa kje je pa tisto super obdobje, ko se eksperimentira? Pa zakaj hudiča mladi mislijo, da je treba kar takoj (zato, ker je zadaj neka lenoba ali strah pred širšimi možnostmi ali kaj tretje) prvo osebo, s katero se je šlo dvakrat na kavo in zdržalo do konca....v roku treh tednov razglasiti za stalnega/partnerja/partnerico in potem v naslednjem koraku iz te osebe že delati ta mlado/ta mladega? Pri tolikih ribah, ki so še v morju? Mene je pri dvajsetih ideja, da bi imela nekega stalnega fanta...zgrozila čez in čez. Ampak to je bilo twenty-something years ago.

17. sep 2012 12:08

Pri nas doma je oče za naju s sestro postavil strogo pravilo: domov pripeljita le tistega, s katerim se bosta poročili. In res je bilo tako  Sestra je svojega izbranca pripeljala letos januarja, jaz deset let nazaj.

Če se mi je v mladih letih pravilo zdelo prestrogo, se mi zdaj, ko gledam nazaj, zdi čisto ok. V svoji mladostniški vnemi za fante bi se lahko zgodilo, da bi jih domov pripeljala - preveč.

Kako bom reagirala, ko bosta moja dva otroka odrasla, še ne vem.  Tako stroga kot je bil moj oče zagotovo ne bom, paradiranja v gatah v stanovanju pa tudi ne bom dovolila.

17. sep 2012 13:00

Pri nas doma je tudi veljalo to pravilo.

Veljalo je pa tudi pravilo: "spat se pride domov".

Aja, in še eno pravilo: "najprej šola, potem fanti..."

Pa še eno: "pazi kaj delaš, da se mi ne boš hodila domov jokat!"

Kaj več pa na to temo ni bilo. Pa mi tudi ni bilo treba kaj dosti več.

Res pa je, da se s prvim, ki sem ga pripeljala domov, nisem poročila. Sem se pa z drugim...  -še sreča!

In čez par let, čaka ta ista štorija tudi mene in mojega dragega...

17. sep 2012 13:09

Že ko smo pri paradiranju v gatah, svoj čas sem večkrat prišla na obisk k sošolki. Njen oče je vedno sedel pred televizorjem napravljen v gate in kanotjero.

Če je imel mir, je bilo vse v redu, če smo ga pa kaj zmotili, je takoj vzrojil in zagrozil: "Bom dal klobuk na glavo pa bom šel".

17. sep 2012 13:12

Kakšni dve leti sva hodila, preden sem prvič prespala pri njih, on je pri nas bolj poredko prespal (smo stanovali v stanovanju, oni v hiši), pa še takrat je moj oče hudo postrani gledal ... Njegovi niso, običajno sem tam ostajala čez vikend in pomagala delat, in razen zobne ščetke nisem imela tam nič svojega (pižamo sem ob petkih prinesla s sabo, obleko tudi, in vse v nedeljo zvečer tudi odnesla domov). Sva pa oba bila stara kakšno leto čez dvajset, pri osemnajstih mi kaj takega na misel ne bi prišlo (no, na misel bimi že prišlo, samo upala ne bi ...).

Ma kaj vem, vse je odvisno od primera do primera in navad, ki jih imamo.

17. sep 2012 13:47

Pri nas tudi. In ko je takrat bodoči mož edinkrat prespal pri nas, je spal v dnevni sobi. Se mi ni zdelo čisto nič krivično in še danes sem hvaležna staršema za zelo jasno postavljene meje. Vsi otroci smo srečno poročeni in se radi vračamo domov.

17. sep 2012 13:49

Mladina razvajena, neotesana, nekulturna in kamen spotike tako v prijetnem okolju parka, kot lokalov, sedaj pa zasledim da še v prijetnem in varnem prostoru lastnega doma! 
Slaba vzgoja, preveč svobode, možnost spraviti starša za zapahe, ako ga le ta mahne itd itd. 
Želim si, da bi se vrnila nekdanja leta šolanja, prav tako pa si želim, da bi mladina končno spregledala, začela spoštovati (ne porečem da so vsi takšni. BOG NE DAJ!!) starejše, mlajše, sebi enake, postala tolerantna, sprejemala in upoštevala (v kolikor so smiselna in so se pogledala tudi iz drugega zornega kota) nasvete in priporočila starejših oz. pametnejših...
Svet bi bil toliko lepši.

Pa še strah me ne bi bilo reka: NA MLADIH SVET STOJI

17. sep 2012 13:55

Naj še jaz predstavim kako je pri nas.

Moja sedaj skoraj 22 letna hči je pri 16 pripeljala fanta in sicer, da je to  sedaj ful resno itd.... Fant je bil doma blizu nas in sta večino časa preživela pri njemu. Občasno je prišel k nam in bil zelo vljuden in uvideven do vseh. Niti slučajno se ni sprehajal do hladilnika ali po stanovanju. S starši smo se celo spoznali, saj je šla hči z njimi na dopust v tujino. Po 3 letih sta se razšla, ker je bil preveč otročji za njeno zrelost. Sedaj sta sicer prijatelja, hči pa je trenutno bolj zagrizena v študij kot v fante. Tudi prav, saj ima še čas.

Mlajša skoraj 19 letna pa je pred parimi meseci predstavila svojega fanta, ki naj bi bil taprav. Začetek je bil obetaven, dobro smo se razumeli. Še preveč, saj so postala kosila in večeri skupni, dokler nisva ugotovila, da je pa to le malo preveč.Tisti le del večera, ki sva ga imela zase, ko sem najmlajšega pospravila spat je kar naenkrat postal debatni krožek. Tudi kuhat vsak dan za 6 ljudi ni šala mala.

Tako sem hčerki lepo povedala, da je dobrodošel, vendar pa naj to pomeni, da če kuham precej pogosto tudi za njega lahko kaj prispeva zraven. Sploh, ker sem brez službe. Npr. gresta občasno po piščančje meso, ker ga imata zelo rada....Zgolj to, da to ni restavracija oz. self service, midva pa polniva shrambo in hladilnik.

In da tudi pričakujeva malo zasebnosti. Sploh, ko se mož utrujen vrne iz službe in zvečer, ko se običajno zlekneva ali pa pogovarjava. Seveda sva ji oba dobronamerno dala oba vedeti, da se za svoja leta obnašata kot stara zakonca in da naj si le vzame čas, da se spoznata. Konec koncev par mesecev pri 18 ni še nič. Hči pa kot je naivna je to vse lepo njemu povedala in fant je naenkrat nehal hodit k nam. Čeprav se je strinjal, da bi kdaj pa kdaj kaj tudi onadva kupila je očitno vzel drugače. Tako sta sedaj pri nas samo ,če nas ni doma.

Pa sva rekla ok, naj bo kakor hočeta. Hči je začela spat pri njemu....dokler ni začela parkat hodit domov objokana... Prosila sem jo, da se pomeniva. Povedala je, da sedaj večino denarja, ki ga zasluži porabi za hrano v restavracijah ali pa da kuhata pri njemu. Rekla sem ji, da ima doma vedno na voljo hrano če želi, on pa naj se znajde kakor hoče. Naj ne skrbi še za njega, tako kot sem prej jaz. Očitno fant ni pri denarju in dokler smo bili odprtih rok smo bili vsi frendi, ko pa hočeš naredit en red nismo več.  Moj nasvet je vzela dobronamerno in več ali manj hodi na kosila. 

Vem, da je danes problem, ker mladi nimajo kam. Ampak z pogovorom, dobro voljo se vse reši. Meni je žal, da se nismo mogli vsi pogovoriti in da sedaj fant goji zamero. Bolje sedaj na začetku postavit ene meje, kot pa molče trpet. Se mi zdi, da je bolje biti malo na distanci, dokler se se stvari ne razvijejo. Ja občasno ni noben problem, ampak preživljat in plačevat vse pa postane resni problem, ki se ga je treba lotiti. Hči sicer pravi, da razmišljata o najemu stanovanja. Ja ji dam prav, naj poskusi, čas bo prinesel svoje. Sem pa prepričana, da se ji bodo slej ko prej odprle oči, saj se stvari počasi spreminjajo. Vesela sem le, da me je poslušala in mi dala prav. Midva pa imava končno malo več zasebnosti. Pa tudi kuhamo občutno manj.

17. sep 2012 14:12

Kozamurnik, mene zanima, koliko je star otrok tele tvoje znanke oz. prijateljice.

17. sep 2012 14:15

Meni starša nista nikoli postavljala pravil kdaj, kako, zakaj bom koga pripeljala domov. Pravzaprav sta tako zelo zaupala v svojo vzgojo, da me v ničemer nista omejevala in sta mi pustila, da sem samosvoja. Pa saj ne rečem, da nisem nikoli naredila niobene bedarije - seveda sem jih, ampak obžalujem pa ne nobene. Domov sem pripeljala (od petnajstega do enaintridesetega leta) 4 fante, prvega pri 15ih letih. Skupaj sva bila eno leto, z naslednjim malo manj kot eno leto, s tretjim približno dve leti in s četrtim še vedno traja, sva pa v enajstem letu. Mi je bilo pač jasno, da vsakogar ne moreš pripeljati domov in tam, pri cca. dvajsetem letu mi je bilo jasno, kako je bilo prej vse skupaj neresno ampak noro uživaško! In kristalno jasno mi je bilo, da je moj fant pri meni gost in da se mora tako tudi obnašati, kar ne pomeni "po domače", ker ni doma (OK, oče mojega otroka se pač lahko počuti kot doma pri mojih).