17. sep 2012 12:03
Stvar je popolnoma jasna: Kdor zna postavljati pravila, jih zna postaviti tudi svojim otrokom. In to preden imajo otroci fante in punce. In je tudi tako, da kdor dovoli, da mu pleme paradira doma v gatah (moram priznati, da je mene v mladem odraslem življenju to rahlo šokiralo, namreč to, v kolikih famlijiah se paradira v šlafrokih, gatah in trenirkah pol dopoldneva in pol popoldneva), potem naj se ne čudi, če bo še kak obisk prevzel to navado.
Sedaj ravno razmišljam, kako sem sama preživela zgodnja dvajseta. Hm, po eni strani me je že pogled na zmečano šminko (na obupno umazani polici) mame neke najstniške zaljubljenosti totalno odvrnil od tega, da bi tisto familijo še malo bolj spoznala. Po drugi strani sem imela fante, ki so imel najete garsonjere, tako da njihovi starši niso motili. In po teh izkušnjah nisem imela čisto nobene želje, da bi na vsak način preživela noč v eni napetosti tega, kaj da moji starši poslušajo in kaj ne. C'mon, ljudje....pa te posteljne aktivnosti, to se sliši. Zlasti, če se tega lotijo mlajši ljudje. Že ko par dobi otroke, je težko organizirati zabavne posteljene aktivnosti (takrat se ugotovijo prednosti debelih zidov in dobre izolacije ali pa tisti killer timing ob pol petih zjutraj, ko otroci še spijo), ko pa ti otroci zrastejo v pol-odrasle ljudi, je pa itak dizaster.
Ampak neodvisno od tega, koliko se in koliko se ne sliši, bottom line je v tem, kaj juniorji v resnici pričakujejo od življenja (kaj so jih strarši naučili). Ker permisivna vzgoja jih je pripeljala do tega, da mislijo, da biti odrasel=lahko seksam in lahko rečem karkoli in naredim, karkoli mi paše (tisto o odgovornosti se je seveda skozi socializacijo izgubilo). Ja, takole "iti se odrasle", kjer starši mižijo in s čepki v ušesih spijo, za to, da junior dve sobi proč prakticira en začetniški seks (ker je bolje, da to počne doma, kot pa kje drugje, ne...), takole bi se šel pa vsak odrasle. Naj junior, če koraka z gatami po hiši in njegov/njen partner/ka takisto in svobodno odpira hladilnik in jemlje posodo ven iz omare....izvoli potem še prevzeti tiste tri položnice, od desetih, ki vsak mesec pridejo k hiši. Temu se reče odraslost, ko se človek sooči s položnicami. Če junior zmore plačati še kakšno položnico (in zraven od svoje žepnine še kaj prihraniti), potem je evidentno človek na mestu in potem je to ena zgodba. Če bi pa samo malo bolj na komot seksal...naj pa dete najprej izvoli odrasti. Še prej naj pa njeni/njegovi starši izvedejo zadnje vzgojne ukrepe (ki so jih pozabili) in povedo tisto zgodbo o položnicah.
Tudi resno, pa kje je pa tisto super obdobje, ko se eksperimentira? Pa zakaj hudiča mladi mislijo, da je treba kar takoj (zato, ker je zadaj neka lenoba ali strah pred širšimi možnostmi ali kaj tretje) prvo osebo, s katero se je šlo dvakrat na kavo in zdržalo do konca....v roku treh tednov razglasiti za stalnega/partnerja/partnerico in potem v naslednjem koraku iz te osebe že delati ta mlado/ta mladega? Pri tolikih ribah, ki so še v morju? Mene je pri dvajsetih ideja, da bi imela nekega stalnega fanta...zgrozila čez in čez. Ampak to je bilo twenty-something years ago.
Vendelina jr.