Moj pes noče jesti

23. avg 2012 23:50

Kaj so mu pa dajali vzreditelji za jest? Ko sem sama kupila psa, sem nadeljevala z enako hrano kot pri rejcu. Poleg tega, se psu hrana vzame če je ne poje v 15 min. Mora se naučiti nekega reda, to je prvo kot prvo. Zanima me če ima red tudi pri drugih zadevah, se pravi sprehodi, spanje itd? No pa nočem pametovati, ampak če je res situacija taka kot je, definitivno veterinar čaka!

24. avg 2012 4:26

O psih vem bore malo, si pa brez težav predstavljam, kako se je npr. v starem Rimu (Grčiji, Egiptu ipd.) vsake toliko časa kdo vprašal, ali niso morda sužnji na nek način enakovredni ljudem, tako kot se mi zdaj tule bockamo, ali je človek kaj več vreden od psa.

S tem nisem hotel reči, da je "osvoboditev živali naslednji logični korak v napredku civilizacije in pri doseganju nirvane blablabla", pač pa to, da pes hkrati je in ni enakovreden človeku. Enakovreden mu je v najširšem naravnem kontekstu, manjvreden (oz. podrejen, neenakopraven) pa je pes v kontekstu človeške družbe.

Ali je to prav ali ne, je druga stvar. Vsekakor pa tudi med ljudmi obstajajo posamezniki s tako in z drugačno prioriteto: eni dajejo prednost družbi, drugi naravi.

Moje osebno mnenje je, da je glede takih stvari precej trapasto imeti kategorično prepričanje (tipa "vsak človek je vreden več od katerega koli psa"), ker se v končni fazi odločamo kot posamezniki in ne kot družba. Meni je na primer moj oče važnejši od sosedovega psa, njemu pa je njegov pes važnejši od mojega očeta. Za oba pa je v bistvu precej irelevantno, ali v Kambodži umre nek (neznani) pes ali na Aljaski nek (neznani) človek.

24. avg 2012 5:12

Pri nas imamo tudi psa in dve muci. Hranimo jih pretežno z briketi.

Pri psu je bilo tako, da smo imeli takrat, ko smo ga dobili tudi mačka, ki je imel alergijo na brikete in sem mu kuhala razno drobovino, pa dodajala riž, testenine, tudi mleko je imel zelo rad in pes je tudi jedel podobno, brikete in konzerve pa odklanjal. Za piščančjo hrenovko, bi dal življenje, tako rad jo ima še danes.

Sedaj je pes že malo v letih in smo ga počasi navadili na brikete, ki so zanj primerni, ker ima težave s kostmi. Tu pa tam mu dam piščančjo hrenovko in malo testenin ali ko kuhamo testenine za nas dam tudi njemu in to z navdušenjem poje, sicer ima vedno na razpolago brikete in vodo, konzerv pa apriori ne mara - ne dragih ne najcenejših ne tistih vmes - nobenih.

Če mu damo kaj od mesa pazimo da je to goveje ali piščančje, pri svinjskem mesu pa je baje problem v tem, da maši zadnjične žleze in nas se po kakšnem pikniku, ko mu kdo stisne kakšen čevapčič ali kaj podobnega (čeprav vedo da smo proti temu, da se psu daje kaj od mize, sploh če je svinjsko) rad "sanka" po zadnjici - se pa to v dnevu ali dveh umiri.

Kamela, mislim da je pri tvojem psu vzrok za neješčnost malo sedaj ta vročina, mogoče pa je tudi pes tak bolj malo ješč, mogoče pa je tudi to, da mu otroci, ki se igrajo z njim dajo kaj in potem ne je obrokov. Je pa vsekakor, če je pes videti shiran treba obiskati veterinarja.

Vso srečo in lep pozdrav.

24. avg 2012 5:16

Na tvojem mestu bi se najprej pozanimala pri otrocih in sosedih, koliko mu dajo za jesti (kolikor poznam otroke in sosede, ki so celo navdušeni nad tvojim psom, se zelo težko uprejo tistim očkam "jaz sem tako lačen da bom zdaje padel dol, če mi takoj prosim ne daš nekaj dobrega v gobček") in če cel dan nori naokoli na vrtu je logično, da se mu zvečer ne da iti še na dolg sprehod, v končni fazi je star je 8 mesecev. Seveda ga pa pelji tudi k res dobrem veterinarju, vprašaj ga vse, povej mu vse, kar te skrbi, kaj si opazila, naj naredi vse preiskave...

Naš kužl tudi v takem obdobju ni želel jesti. Težavo smo rešili s piščančjo juhico (čista juha s koščki piščanca in korenja, brez kruha, makaronov, riža). Približno dva dni je jedel samo to, potem smo pa čez brikete polili kakšno zajemalko juhe ali pa malo mesa, na koncu je jedel samo brikete. Poskusi pridobiti (naša ju imata zelo rada) holistične brikete Nutra Gold. Je pa res, da sta jedla vse možne brikete v teh 7mih oz. 6 ih letih - od Boschovih, do Hillsa, Royal Kanina, pa neke blazne razlike ni bilo.

Nakup psa je (ali bolje, naj bi bila - za nekatere pač ni) velika odgovornost. Nihče ne sili nikogar v nakup in na živce mi gredo ljudje, ki imajo psa samo zato, ker so imeli trenutni priblisk v glavi, pa ji niti na približno ni jasno, koliko ljubezni, časa, odrekanja in v končni fazi tudi denarja je potrebno za psa. Ko ugotovijo, da to ni to, se ga pač znebijo - naša zavetišča so vedno nabito polna, da na druge načine niti ne pomislim. Po drugi strani imamo pa naval nekih novih voditeljev psov, ki jim kupujejo ovratnice s swarovskimi kristali. Glede pomembnosti človek - pes v družini: OBA sta enako pomembna, ker sta oba del družine.

24. avg 2012 8:38

ajčka, ja, oba sta enako pomembna, ne moreta pa biti enakopravna. Pes ne sme postati vodja krdela in družina je zanj čisto navadno krdelo, ki mu skuša zavladati, pa naj bo čivava ali napolitanski mastif. Če prevlada čivava (ali drug majhen pes) ni tak problem, je pač glasna in tudi če uveljavlja svojo voljo ni tako hudo, ker je pač majhna in njen ugriz ali druga oblika fizičnega uveljavljanja nima posledic. A vrag nastane, če vodja domačega krdela postane večji pes, kar se rado zgodi, ko se pes kupi "ker si ga otroci želijo" in ker je "ta pasma tako ljubka", ali ker se ljubek pes poda k novi hiši ...

 Pes je še vedno človekov najboljši prijatelj, a voditi ga mora človek, ne da pes vodi človeka. In zato mora biti odgovornost, ko se odločamo za psa, toliko večja. Kot pravijo: Ni nevarnoh psov, nevarni so lastniki.

24. avg 2012 10:22

Tudi naš kuža ni bil neke dobre volje ko smo mu dajali v tej vročini sklede hrane. Ker je veliko pil, smo mu dajali samo brikete, da ne bi prišlo do kake driske. Je pa res, da je treba mladička do enega leta na 3 mesece razglistit s tabletkami. Če pa ste opazili, da se vozi po riti, pa še toliko prej. Tudi mi nismo vedeli tega, dokler nam kaki mesec nazaj pes ni hotel jest in je mel malo napet trebušček. Parkrat je tudi bruhal in smo ga takoj v avto in k veterinarju. Tam so nam še dali neke gastro brikete od Hillsa. Dotaknit se jih noče, razen ko jih zmešamo z njegovimi briketi (Natural Trainer). Po dveh dnevih je spet jedel meso in riža kot normalno.

Glede pomij se strinjam da niso primerne ne za psa ne za človeka. Mi našemu ne damo pomij, ampak prej toliko več skuhamo, da psu že zadiši in potem še z večjim veseljem poje obrok. Res pa je, da dobi samo 1 kuhan obrok na dan, ostalo pa brikete. Pa seveda priboljške, ki jih sama spečem. Na internetu je veliiikoooo informacij o prehrani in vzgoji psa, ampak na koncu koncev, je pa človek tisti, ki se mora ukvarjat s psom. Veliko hodim po zavetiščih in ugotavljam, da je vse več psov, s katerimi ni problemov, le lastniki so se ga naveličali in so ga privezali za bližnje drevo, da jim ne bi sledil domov.

Naš pesek je tudi scartan in razigran, ampak ko se reče "mir" ali "sedi" ni problemov. Pa je star 9 mesecev...

24. avg 2012 10:42

Mamamia se čisto strinjam, pes ne sme postati vodja kredela, je pa prav, da postane del našega kredela

Kar se pa tiče, da pes skače na mizo in jemlje hrano dol je pa to zame nevzgojen pes. Če lastnikov to ne moti je to njihova stvar, da se pa to dovoli v času obiskov Jaz z veseljem odobravam psa v stanovanju, da je ves čas v družbi, nikakor pa ne, da pes skače po pohištvu, mizah, kavču...tudi mi ni, da bi pes spal pri meni v postelji. Če ne zaradi drugega mi ni fer do mojega partnerja. 

Mi pa včasih večkrat na misel pride stavek: Bolj kot spoznavam ljudi, rajši imam pse.

24. avg 2012 11:48

24. avg 2012 12:21

Malo mi je čudno, da bi spali skupaj jaz, on, vmes pa še pes. poznam sicer velko ljudi, ki to prakticirajo ampak če njih ne moti, to ni več stvar, ki se tiče mene ampak posameznikova odločitev.

24. avg 2012 13:07

Imeli smo novofundlanca, ki je po konstituciji kar precej podoben bernardincu. Bil je isti zbirčnež kot bernardinec z začetke te zgodbe. Smo mu kuhali (tudi boljše kose mesa z zelenjavo), kupovali brikete, dodajali vitamine - ampak nič. Ko se mu je zljubilo, je kaj pojedel, sicer pa ne. Prav, kakor hočeš. Poskrbeli smo, da je dobil dvakrat na dan (v starejših letih samo enkrat) polno skledo hrane, ki smo jo po kakšni uri umaknili, če se je ni pritaknil. Dočakal je za novofundlanca častitljivih 14 let, mislim, da precej pasje srečnih, pa tudi za nas je bilo to srečno obdobje pasjega prijateljstva. Zato ne preveč skrbeti o prehrani!

Še to v potrditev, da nekateri psi potrebujejo več, drugi manj hrane. Zdaj je pri nas že deseto leto psica francoske pasme bavceron. Ona pa bi pojedla vse živo, pri čemer sploh ni debela. Ko se ji zazdi, da je bilo v skledi premalo, pride in te pocuka za rokav in te pelje pred omaro, kjer so shranjeni briketi. Tam odpira gobec, kot da bi jedla. Včasih se ji do solz nasmejimo. Vztrajamo pa pri hranjenju dvakrat dnevno, kar je pri tej starosti že skoraj preveč. Seveda pa s svojim "fehtanjem" mnogokrat dobi še kakšen priboljšek.

Pravim, ne skrbeti o prehrani, dokler je prehrana polnovredna. Pes že čuti, koliko hrane potrebuje.

In še to. Pes takšne konstitucije kot je bernardinec, ni za maratonske sprehode. Tudi naš novofundlandec pri osmih mesecih ni naredil celega kilometra, če ga nismo zabavali z metanjem žogice, sploh ne v taki vročini, kakršna je letos. Tudi kasneje ni bil velik ljubitelj sprehodov. Kakšen dve- ali triurni izlet v sredogorje je še prenesel, več ne; pa seveda dva redna dnevna sprehoda po cca. kilometer. Za popotnega tovariša, ki bi vas spremljal po celodnevnih poteh, bi bilo treba izbrati drugo pasmo psa.

Vse je napisano na podlagi izkušenj in z dobrimi nameni. Prijazen pozdrav!