24. avg 2012 14:34
Zamaške pr nš hiš zbiramo kar nekaj let in nam je to prišlo v kri. Se mi je tudi že zgodilo, da sem v službi iz sodelavčevega koša odstranjevala zamaške . Ko jih naberemo doma polno vrečo, jih predragi odnese v službo in od tam romajo naprej na zbirno mesto.
Ob gledanju Tednikovih prispevkov pa me resnično zgodbe teh nesrečnikov tako pretresejo, da sem še nekaj časa čisto iz sebe in seveda prispevam tisti SMS (žal finančno ne morev kaj več dosti storiti). Enako se mi dogaja ob mimohodu klošarjev zlasti, ko vidim kakšnega mladega fanta ali dekle (teh je manj), ki prosi za denar oz. pomoč.
Nekaj časa sem na Čopovi videvala fanta, ki je imel ob sebi napis, da je lačen in sklonjeno glavo, tako grozno mi je bilo in še sedaj mi je, ko se samo spomnim te slike, da bi ga najraje odpeljala domov.
leandros