Marelični cmoki- maremalda

11. avg 2012 21:00

Jim pripraviš kaj drugega iz borovnic. A ni greh te nežne sadeže zavijati v ta poc?

11. avg 2012 21:05

Pri nas pa nimamo nobenih moralnih zadržkov glede borovničevih cmokov. Borovnice zavijamo tudi v štrudlov poc in prav tako lepo polzijo po grlu. Se pa strinjam, da so najboljše sveže, v gozdu, z grmička direkt v usta. 

12. avg 2012 10:09

Moj komentar se je nanašal na marelične. Glede borovničevih pa: če delaš z ameriškimi, bi šlo isto z par svežimi borovnicami in kocko sladkorja.

Meni se niti ne zdi problem, da kdo dela cmoke z marmelado, če je domača. Saj je sveže sadje in sladkor, nič drugega. Čudno mi je, da zato, ker so navajeni kupljenih, želijo dati v njih marmelado. V bistvu je to posnemanje ponaredka...

12. avg 2012 10:47

Okusi so res različni. Jaz sem vedno presenečena, ko želi kdo narediti takšno torto, kot jo imajo v neki slaščičarni, ali takšne piškote, kot so tisti iz vrečke. Pri tem bi moralo biti vsakemu popolnoma jasno, da tam uporabljajo razne praške, umetne arome ipd.

Je pa vse stvar navade ali otroških izkušenj. Za neko mojo znanko je najboljša stepena smetana, v kateri sladkor še "hrusta", ker njena mama ni nikoli uporabljala sladkorja v prahu, in zelo trdi svaljki, ker pač take pozna iz otroštva. 

Pa še zgodbica, ki sem jo prebrala v neki kuharski knjigi: Teta Francka je bila v vsem sorodstvu znana po svojih odličnih in rahlih šarkljih. Le njen mož, stric Tone, je vedno pripomnil: "Saj je šarkelj dober, a tako dober, kot ga je naredila moja mama, pa ni!" Kot se zgodi tudi najboljšim kuharicam, pa je tudi teti Francki nekoč šarkelj "skupaj padel" in je bil "gličig". Vendar se ji ga je zdelo škoda vreči v smeti in ga je pustila na kuhinjski mizi. Ponoči se je zbudila in zagledala luč v kuhinji. Vstala je in zagledala pri mizi svojega moža Toneta, ki se je kar z žlico "basal" s šarkljem. S polnimi usti je zamomljal: "To pa je tvoj najboljši šarkelj, točno tak, kot ga je delala moja mama!"

12. avg 2012 20:14

Just a curiosity - s tem si mislil slive, ne?

12. avg 2012 20:56

Bom kar jaz odgovorila: češpe so slive :)

12. avg 2012 21:01

Oh, svoje dni je bil zelo popularen in bran blog Češpov njok.  

12. avg 2012 23:02

Niti ne... pri nas so slive bele češpe. Češpe so tiste, ki gredo zrele od pečk in jih imenujete slive. Potem so tu še češpovci, ki so samo sladki skoraj brez okusa. Podobni tistim, ki jih po trgovinah malo debelejše prodajajo kot slive. Naprej poznamo cimbarje, ki so nekaj med češpovci in ringlojem z značilno grenko kožico in sploh ne vem koliko so razširjeni in poznani. Na koncu seveda še ringlo. Da ne bo pomote. Vse to so stare sorte, ki od nekdaj rastejo tu okrog hiš.

Naprej so to pri nas knedli. Cmok je pri nas slabšalen in rezerviran za recimo sesedel kolač.

Ta naša narečna pestrost me vedno bolj navdušuje in sevda to, da se kljub temu skoraj razumemo med sabo.

LP

13. avg 2012 6:21

Mi smo belim vedno rekli slive, modrim pa češplje.

13. avg 2012 6:38

Pri nas so češpe ta modre. Sem pa doma kar blizu kraja kjer so prejšnja leta organizirali Češpove dneve, tako da mi niso ravno sadež, ki bi ga poznala samo iz trgovine