30. jul 2012 8:36
Midva sva še do pred kratkim na morje (kampirat) hodila z ruzaki, tako da prav veliko hrane nisva tovorila sabo. Sva pa vedno vzela nekaj stvari, ki jih v tako kratkem času ne porabiš v celoti (npr. za en obrok riža, kvinoje..., majhno stekleničko kisa...) ker nerada mečeva hrano stran, celega paketa riža pa med enim dopustom tudi nebi porabila, dodatna teža v ruzaku pa ni bila dobrodošla. Je le ena izjema - olivno olje, ki sva ga vedno kupila na morju in z veseljem nosila domov. Zdaj, ko na morje hodiva z avtom, prav tako vzameva omenjene malenkosti, pa tudi domače sadje in zelenjavo, ki je imamo v izobilju. Se mi zdi škoda, da bi doma propadala, jaz pa bi isto kupovala. Seveda pa se na vsakem dopustu najem kupljenih fig, melon in drugih lokalnih dobrot.
Kar se tiče kuhanja, meni (tudi med letom) praviloma ni v breme, je pa res, da si jedilnik pogosto poenostaviva. Kuhava in pomivava posodo oba. Če se meni kakšen dan ne da, pač to opravi mož, isto pravico do lenobe ima tudi on. Zunaj obvezno jemo zadnji dan (ker pakiranje organiziramo tako, da zadnje dopoldne le še lenarimo na plaži), včasih tudi na dan prihoda, če nam zapaše pa tudi kdaj vmes. Je pa to bolj izjema kot pravilo. Ne toliko zaradi stroškov (pa se tudi pri tem pozna), kot zato ker hodimo na dopust v manjše kraje, kjer kulinarična - pa tudi trgovinska) ponudba ni tako pestra, ter predvsem zato, ker nama priprava kosila vzame manj časa in energije kot "pokanje" do restavracije. Hotelske variante pa pri nas za dopust na morju ne pridejo v poštev - je kampiranje eden pomembnejših užitkov morskega dopusta.
Aja, na meji se po mojih izkušnjah hrani ne posvečajo.
roža