Na morje z hrano

30. jul 2012 11:39

Bannanna, popolnoma se strinjam. Pa vseeno je, kaj vzamemo, važno je, da gremo na in da sije

Edini uporaben odgovor je dala le VilmaS, ostali smo pa ugotovili, da smo enaki v različnosti :) 

30. jul 2012 11:39

S fantom tudi vsako leto s seboj tovoriva celoten jedilnik, pa to ne pomeni, da je zaradi tega dopust kaj manj "dopustniški". Pred dopustom me izredno veseli načrtovanje in pisanje seznamov kaj vzeti zraven, priprava jedilnika (vsaj okvirno za toliko dni, kolikor sva na morju), saj ob tem že podoživljam prijetne občutke iz prejšnjega dopusta, hkrati pa se še bolj veselim tistega, ki se bliža. Vsakdanji topel obrok pripravljava oba, prav tako pospravljava, vse to ob največji vročini, ko na plaži nimaš kaj iskati. Seveda obroke poenostaviva (kakšen košček mesa na žaru in skleda solate, juha je velikokrat na sporedu), torej kljub temu, da nimava otrok, nisva le na sendvičih in sadju. Sama grem na dopust zato, da si spočijem in ne zato, da bom še tam pisala sezname za trgovino in iskala najugodnejše cene - s tem se obremenjujem doma, na dopustu pa le uživam. Za svež kruh vsak dan poskrbi fant, ko jaz še malce uživam v postelji. :)

30. jul 2012 11:42

Saj ta stvar ima tudi svojo komično plat, samo videti jo moraš.

Jaz sem enkrat v resnici doživela pregled in vaganje hrane in pijače na meji. Ups.

Je pa bilo tako, da je šla večja druščina na jadralni izlet in smo nekaj kombinirali s prazniki in nedeljami. Smo štartali ob 5 h iz LJ, ker bi morali biti ob 8 h na Krku in od tam bi šli po Kvarnerju. Zaradi tega smo imeli silno skrb, kaj vse vzeti s sabo. In ker je bila ekipa precej gastronomsko orientirana, smo nesli obupno veliko hrane in še šampanjec ni manjkal Razdeljeno na kakih pet prtljažnikov. Na meji smo razložili, da gremo na jadralni izlet in da bodo so zjutraj trgovine še zaprte, potem je naslednji dan praznik itd itd in da ni druge, kot da to peljemo s sabo. En avto je preživel tehtanje (pod limitom, yesss), ostale so spustili.

Nikoli ne bom pozabila tistih nepopisno začudenih fac cele marine, ko so gledali, koliko hrane imamo s sabo. Ker s tistim transportiranjem tega na plovilo smo naredili precej cirkusa. Pa čarterist se je v resnici bal, da bomo s tisto količino naredili tak ugrez, da ne bo več varno 

Potem smo naslednja dva dni z divjim tempom jedli  in kuhali. Vključujoč to, da je nekaj krompirja in posod pri tekih (obračanju) zgrmelao v morje.  Ko smo se tretji dan obračali nazaj, je bilo še vedno obilo hrane in smo rekli, da ne bomo čisto nič peljali nazaj in smo naredili še žurko ob prihodu in je več ali manj pol marine jedlo pašto s panceto in kaprami.

Nekaj let po tistem smo familijarno nekaj privezovali in popravljali na Punatu. In je mehanik razlagal, kako smo Slovenci okej, ker pred leti "so enkrat prišli eni Slovenci nazaj in so imeli toliko hrane in šampanjca s sabo, da je vsa marina jedla". Sva hitro ugotovila, da je svet res majhen in potem je človek še manj računal za čiščenje motroja.

Drugače pa mislim, da obstaja ogromna črta ločnica med tem, če človek nese s sabo vrečko riža in kozarec domače marmelade in tem, če na vsak način na dopust prenaša koncentrirano obliko svojega lafjstajla, ki ga dela živčnega že v nekoncentrirani obliki vseh ostalih 50 tednov, ko ni na dopustu.

Koncentrirano zato, ker smo na dopustu več skupaj in zato, ker smo skupaj na manjšem prostoru. Ker takrat pa ni več štos v hrani ampak v tem, da znajo materinske skrbi hitro prerasti v najedanje. Saj ni samo hranjenje in non-stop informiranje o tem, da "jaz grem sedaj kuhat...vi pa kar še naprej uživajte", ponavadi se te stvari nadaljujejo tudi v stalnem organiziranju cele familije. In ta del je strašljiv. In kar precej članov je to strašljiovst povezala z prekomernim tovorjenjem hrane na dopust, neodivsno od tega, koliko moderator 2 boldira osnovno vprašanje in nam poskuša sugerirati, da naj ne iščemo skrvnih motivov v njem. Ne gre. Pa saj smo že vsi doživeli mame, ki non-stop organizirajo neke aktivnosti za juniorje "a boš barval, a boš jedel, a bi šel v vodo, pojdi iz vode, predolgo si tam, pojdi iz vode, da te namažem, a boš črva ali rokavčke..." in ko tu zmanjka sledi še "pa daj mu ti kaj reči, mene ne uboga, pa kaj je to zdaj..." in take stvari ponavadi trajajo toliko časa, dokler ta ista ženska ne omaga zaradi sončnih opeklin. In si lahko ostala familija in ostali na plaži ali v kampu malo odpočijejo.... 

30. jul 2012 13:58

Tja kamor mi hodimo na morje ni blizu nobene trgovine, poleg tega pa, ko ob prihodu na dopust parkiram avto, ključ za 14 dni vržem v torbico in ni teorije, da bi se v tem času kam peljala, imam dovolj vožnje čez leto.

Pri prečkanju meje me je malce strah, ker s seboj vzamemo vse kar potrebujemo za zajtrke in lahka kosila in pa nekaj dobrih steklenic vina, ker mi je greh piti slabo vino ob ribi katero mi jo je "gazda" pravkar ujel. Polovico dopusta si pozno kosilo, oz. zgodnjo večerjo privoščimo (naročimo)  pri gostiteljih, polovico dopusta pa kuhava sama in mi ni večjega gušta kot na terasi s pogledom na morje jesti vrhunsko papico, popiti dobro kapljico, pa naj bo to izpod najinih rok ali pa izpod "gazdaričinih".       

30. jul 2012 14:54

Mame, ki non-stop organiziranjo neke aktivnosti za juniorje so zame v isti kategoriji kot tisti, ki v osnovnih vprašanjih iščejo skrivne motive in potem na dolgo in široko zagovarjajo svoj prav. Nič narobe, dokler ima taka mama decibele toliko pod kontrolo, da ne moti okolice in pa dokler je slame in perja le toliko, da se v doglednem času dokoplješ do odgovora na zastavljeno vprašanje... kar je pa več, je pa v obeh primerih navadno najedanje.

Tisti, ki imate radi na dopustu svojo, doma pridelano hrano, se za dovoljenje uvoza lahko zahvalite Čehom:

http://www.index.hr/vijesti/clanak/ipak-s-hranom-

Leandros, ti pa dva litrčka vinčka na osebo mirno vzameš na morje

http://www.amzs.si/si/555/Hrvaska_spremenila_pre ; tudi sicer se na strani AMZS najde precej koristnih informacij v zvezi s potovanji.

Drugače pa so na to temo samo na kulinariki že tri teme in v vsaki je link do spletne strani z aktualnimi informacijami

http://www.kulinarika.net/forum/topic.asp?TOPIC_ID=1541
http://www.kulinarika.net/forum/topic.asp?TOPIC_ID=1485
http://www.kulinarika.net/forum/topic.asp?TOPIC_ID=1864

Evo, pa sem še jaz dodala malo slame. Malina4, za kazen, ker očitno nisi vešča iskanja, smo ti zasmetili temo Boš pa morda toliko bolj vesela dejstva, da če ti paše (in če gre s tabo vsaj še ena oseba), lahko vržeš v prtljažnik tudi konkretnega odojka 

30. jul 2012 15:04

Tole bo še bolj mimo kot vse ostalo, ampak res ne razumem, zakaj bi se bilo treba držat tem(e) kot pijanec plota. Če debata ne zavije v žaljivost, če udeleženci živahno sodelujejo... saj tudi pogovori v živo potekajo tako - "malo amo, malo tamo" . 

30. jul 2012 15:11

No, vino pa tudi mi peljemo s seboj, belo, gajbo z 12 steklenicami, kar je itak samo za nekaj dni dovolj (ali še manj, če v dveh dneh dva obiska prideta, hik ...). Imajo pa v Istri nekaj odličnih vinarij in tam potem kupujemo rdeče vino in se nekako pretolčemo tisti mesec. Ker pa dol k nam itak vedno nekdo pride, tudi gajbe belega od našega vinarja redno prihajajo.

Je pa treba priznati, da je nekaj istrskih vinarjev začelo pridelovat izjemne malvazije in kak kozarček Kozlovića na primer je čisti užitek.

Aja, mimogrede: ko sem pred časom peljala nekemu sosedu karton alpskega mleka z 0,5 maščobe, ker se mu v Puli to ni iskalo po trgovinah, sem ga na meji pustila celih deset litrov, dva pa so mi dovolili peljati preko. V vino se pa še nihče nikoli ni obregnil.

30. jul 2012 15:23

Ja v Istri se seveda najdejo izvrstna vina, v Dalmaciji jih pa žal (sploh pri domačinih) še nisem našla.

Vilma S, hvala za posredovane inforamcije, sicer se mi pa zdi, da bosta dva litrčkra po osebi malce premalo, pa ne da smo kakšni pijančki ampak na morju res še bolj paše kot ponavadi    

Ups, vem smetim,... že grem    

30. jul 2012 15:36

Mi vedno vzamemo vse potrebno sabo (kis, olje, sol & ostale začimbe, jogurte, kornflekse, prigrizke, domačo zelenjavo in sadje in vsaj za en topel obrok na dan vnaprej kuhanje jedi, ponavadi še več). To naredimo iz dveh razlogov: 1. čeprav smo na morju, želim da pojemo vsaj en topel obrok na dan in če doma prirpavim razne omake, mi potem res ni težko skuhati makaronov, riža, kuskusa ali kvinoje; 2. niti približno ne želim porabiti svojega dragocenega dopustniškega časa v trgovini, s pogledom na morje (!!!). Mi je jasno, da ne prihranimo s tem ogromno denarja, definitivno pa prihranimo ogromno časa.

30. jul 2012 15:43

Mleka z 0.5 maščobe je v hrvaških marketih v katerih hočeš kolikor hočeš. 

Naša druščina na morju je lokalno hrano - ribe direktno z barke (žrebamo, kdo bo šel navsezgodaj v pristanišče....), zelenjavo in sadje z vaške tržnice (mladi bob in raštika sta zakon, pri nas bolj redko videna). Pri vinu si damo duška, ker imamo radi dalmatinska in so pri nas nemarno draga (torej - iz čiste šparovnosti.....). Večina nas prisega na babića ali pa na korčulansko mešanico preko vez in poznanstev. Pa ne vem zakaj, mogoče tu udarjajo ven moje štajerske korenine, ampak brez šibeniške travarice pri zajtrku na morju ne moremo preživeti, zalo paše, ko malo po sončnem vzhodu prilezeš z jutranjega plavanja.

Kruh: iz vaške pekarne, malo eksperimentiranja in hitro najdeš tisto pravo (za eksperimentiranje je priporočljiv bicikel)

Voda: v večjih krajih z vodovodom je tista iz pipe OK; malo bolj v divjini pa "vodovod" ni nujno dober znak, je mogoče le dobro seči v žep in kupiti plastenko

Sladoled: Ledo vseh oblik, barv in velikosti.

Skupni stroški za hrano: v najbolj razsipnem primeru enaki kot doma.

Vendar pa tu pa tam tudi kaj le peljemo s seboj: recimo beli balzamični kis, ki ga res še nisem našla v dalmatinskih marketih, pa brez njega kao ne gre. Pa seveda domačo marmelado in atove ocvirke - ampak tu se pa tudi že neha. Aja, no, enkrat smo peljali zraven potico, pa je bilo cariniku na meji dolgčas in je avtoritativno rekel, da brez podkupnine pa ne bo šlo in smo mu je morali pustiti zajeten kos (rade volje in z veliko smeha) - potem, ko nas je opomnil, da "nič" (na vprašanje, če nosimo kaj s seboj) pa vendar precej drugače zgleda in diši.