Hujšanje---ojej

heeeei.....

no stara sem 13 let oziroma bom to leto. Imam 43 kg in malo prvelik trebušček. moja velikost pa je približno 156 cm. Nevem kako naj se tega trebuščka znebim brez tistih šejkov in vsega tega. Imam pa  tudi težavo, da se nemorem upreti krompirčku čipsu čokoladam in vsem tem rečem. prosim -->help me.... in ne rečite da sm premlada za takšne stvari....

Temo je spremenil(a) Piki_luna dne 23. jul 2012 12:01

23. jul 2012 12:19

Lepo je slišati, da želiš to brez šejkov in podobnega, ker v tvojih letih to ni najbolj zdravo. Za tvoja leta bo najbolje malo telovadbe - vztrajno delaj vaje za trebušne mišice in boš po nekaj tednih videla prve rezultate. Malo vztarjnosti in volje je potrebno, a brez nuje se še čevelj ne obuje, pravijo.

Vsak dan, morda pred spanjem, če prej ne utegneš, naredi nekaj serij - recimo za začetek 3 krat po 20 - vaj za trebušne mišice. Lezi na hrbet, roke ob telesu, in dviguj trup ter zadrži nekaj sekund. V eni seriji daj roke pod glavo, ostalo naredi enako. Potem postopoma povečuje število vaj in serij. <ps vaje delaj tako, da  imaš roke pod glavo, dvigneš trup in se z desnim kokolcem dotakneš levega kolena in z levim komolcem desnega kolena. Vaje delaš magari ob gledanju teve ali pa preden ležeš v posteljo, vsseno.

Sladkarije pa jej čez dan, da z aktivnostjo izgubiš vnešene kalorije, pa bo vse ok.

Tako boš lahko tudi krompirček in čokolado jedla še naprej, trebušček bo pa lepo napet.

In res je lepo slišat mlado dekle, ki ne želi kar na neko strogo dieto. Ti se samo telovadbe loti, pa bo. Če nič drugega, za trebušnemišice je priporočljivo tudi to, da kadarkoli sediš ali hodiš ali stojiš, vlečeš trebuh not in tako zadržuješ po nekaj sekund. Kadarkoli se spomniš, počni to. Pri tako mladem organizmu ni vrag, da uspeh ne bo kmalu viden.

Lep pozdrav. mamamia

23. jul 2012 14:32

Nasvet Mamamie je dober. Popravila bi jo le pri trebušnjakih - delaj jih s pokrčenimi koleni, da ne boš škodovala hrbtenici! V tvojih letih sem naredila po 200 trebušnjakov dnevno in s tem si zares narediš naravni steznik. Seveda bo špeh na trebuhu še vedno lahko ostal, če se ne boš omejila pri sladkorju in čipsu. Odloči se in te stvari jej le 1x tedensko (itak niso dobre zate, četudi bi bila suhcena). Skušaj jih nadomestiti s črno čokolado, nemastnimi, pečenimi zelenjavnimi čipsi.

Predvsem pa - nobenih diet! Shujševalna dieta je popolna neumnost, če je nisi pripravljen "držati" vse življenje.

23. jul 2012 14:53

Lisa, hvala za tole info o skrčenih kolenih. Sem več terapij dala skozi zavoljo hrbtenice, a mi še nihče od fizioterapevtov ali drugih ni povedal, zakaj vaje večinoma s skrčenimi nogami.

23. jul 2012 16:41

Jaz do 20. leta sploh nisem vedla kaj pomeni hujšanje. Danes, pri malo manj kot 30, pa že včasih preštudiram, kdaj je potrebno malo pazit na prehrano. Res pa je, da se z rednim gibanjem da vse rešit.

Če je že življenjskega pomena zravnati tvoj trebušček, si poišči na internetu par linkov in vaj za raven in čvrst trebuh. Jih boš našla malo morje. Pred tem pa skoraj vsak dan enourni tek. In jej večkrat na dan po malem. Vsake tri ure. Zvečer, po 19.00 uri pa nič hrane, da se telo lahko spočije. Pa ne jesti belega kruha, testenin, sladkarij, čipsov, hamburgerjev in nasitostnih jedi. Najbolje je jesti sadje, zelenjavo in sveže stisnjene sokove. Pa vodo.

Jaz sicer hodim na fitnes, tebi pa bo dovolj, če se v šoli vključiš v kakšen šport, ki se izvaja dva krat na teden.

23. jul 2012 19:11

Dve stvari.

1.Jaz sem imela podobne mere pri 12h - nekaj kakih 45 kil in kakih 158 centi in otroško salo je bilo na trebuhu. Potem sem pa v pol leta zrasla za 14 centi, dobila še kakšni dve kili in dobila menstruacijo. Do 14. leta sem potem zrasla še kakih 5 centi, potem sem pa zadnje štri centimetre dobivala v gimnaziji. Kile so se pa ustavile pri 54. Kar mi je omogočilo, da sem potem kak honorarček zaslužila z manekenstvom (pa še hoditi sem se naučila) in mi zmanjšalo fazo srednješolskih kompleksov z videzom na minimalno dozo (brez njih seveda ni šlo):

2. Tega, da se nekdo pri trinajstih ne more upreti krompirčku, se seveda ne da verjeti. Seveda se lahko, samo ne da se ti. Jaz sem svoj zadnji krompirček pojedla pri 14ih - ko so mi povedali, da to dela celulit. In me je zdrava nečimrnost ustavila in sem rekla, okej, tega ne bom imela in ne bom jedla krompirčka. Pri čokoladi se nisem sicer blazno ustavljalal, ampak ko sem v najstniških letih tehtala med mozolji, ki so jo povzročali sendviči in čokoladne tablice (ker tisti grenki lindt listi z 90 procenti kakakva ne delajo mozoljev, Milke jih pa delajo), sem zmanjšala to dozo. Nekje v procesu sem tudi spoznala, da je mediteranska kuhinja mnogo mnogo mnogo bolj okusna kot pa čipsi in čokolade.

Skratka, Pika, z leti se boš morala odločiti, ali se boš obnašala kot razvajen froc, ki "se ne more upreti", ali pa kot mlada punca, ki se zmore disciplinirano kaj odločiti in pri tem tudi vztraja. Tisto prvo je enostavneje, tisto drugo ima pa boljše posledice. Če se boš odločila za tisto prvo, boš čez deset let zafrustrirana in zašpehana in vsi saloni za hujšanje te bodo veseli, ker boš tam čest gost. In se boš non-stop odrekala hrani, pa kljub temu ne boš prišla na zeleno vejo. Če boš izbrala tisto drugo, bo zdrav način življenja sicer prvo leto zahteval drugačno obnašanje, kot se ga greš sedaj. Morda ti je sedaj eno leto enako stoletju, ampak stvari grejo hitro okoli. Čez leto, dve boš ti že imela nekaj dobre podlage za super postavo in vsaj en razlog manj za maso kompleksov, ki se ti bodo itak zgodili v srednji šoli (samo, če boš imela dobro osnovo, se bo faza s kompleksi prej končala).

Skratka, odločitev je čisto tvoja. Mimogrede, odraščanje in potem odraslost sta  itak polni odločanj in tisti, ki se odločajo, bolje živijo kot tisti, ki cincajo in iščejo izgovore, kako nečesa ne morejo.

23. jul 2012 20:01

Jaz se sicer strinjam z večino Vendelininih komentarjev, če se pa s katerim ne, se pa oglasim. Pri trinajstih letih se odreči pomfriju (krompirček se mi lepo sliši, mislim, da je to to), milka čokoladi in mnogim radostim v prehranjevanju -a-a, jaz nisem za to. Je pa res, da pri tem igrajo ogromno vlogo geni. In pa to, če vse te dobrote ješ po pameti. Kaj pa je pametno prehranjevanje, pa, draga trinajstletna Piki_luna, vsaj v grobem veš, če si obiskovala OŠ. Pa še tukaj na kulinariki lahko marsikaj pametnega prebereš. Pa na trebušnjake nikar ne pozabi - mišičast steznik okol in okol trebuha in hrbtenice ni nikoli odveč.

lp

23. jul 2012 20:37

bravo vendelina jr. - to je to kar si povedala!!!! ;)))

Kakšen prekršek se pa tolerira, nobody is perfect!

23. jul 2012 20:41

nobody is perfect!

I am nobody ...

To nisem jaz, na eni sinovi majici tako piše ...

23. jul 2012 21:20

V principu sem precej Vendelinine sorte - vse življenje skrb za brezhibnost, nobenih "cici-mici, trle-mrle" - če je nekaj treba, se naredi takoj, kvalitetno. Če stvari ne gredo kot bi morale - takoj popravit, narediti sam, namesto drugih, samo da bo super in popolno. Zdaj sem pa  dozorela (kar je nekako isto kot postarala) in vidim da je to vse skupaj ena traparija. V življenju je bistveno biti srečen, zadovoljen s sabo. To za sabo seveda potegne tudi odrekanja na nekaterih področjih, trdo delo, tudi požiranje d***ka, ampak za božjo voljo - ne na vseh področjih življenja!!

Če naj se punčka v prvi tretjini pubertete totalno disciplinira že pri krompirju, da bo lahko čez 4 leta manekenka, potem si lahko kar predstavljamo naj se disciplinira

-da bo obvezno odlična v šoli (ker to zahteva samo trdo delo in sedenje pri knjigi, kar ena odgovorna oseba tudi počne)

-da potem najde odlično službo (ker če je ne bo - to pomeni da se ni dovolj potrudila)

_da najde odličnega partnerja - lepega, študiranega, situiranega (ker se v nasprotnem primeru ne ceni dovolj)

-da ima brezhibne otroke (ker se v nasprotnem primeru ni bila dovolj strokovna pri vzgoji)

-da ima super zakon (ker sicer gotovo ne dela nekaj prav)

-da ima super uspešno kariero (ker je treba delat, rinit naprej)

..........

pa potem? bo srečna in zadovoljna?

bo bolj srečna od neke druge ženske, ki življenja ne jemlje tako prekleto resno? Jo bo partner bolj ljubil kot ono s konfekcijsko številko 44, ki ne zna kaj prida kuhat (štrikat sploh ne), brez kariere (pa je sicer eno srečno "sončno" bitje na katero se ljudje lepijo kot na med)?

Skulirajte se, življenje vzemite kot edinstveno stvar, ki jo je treba čim bolj izkoristiti. Treba je jemati iz vseh skled, biti ponekod popoln, sem in tja pa tudi poblefirati. So stvari v življenju, za katere se splača stisniti zobe in garati zanje( vsak naredi  izbor po svojem okusu) in take ki so "voda pod mostom".

23. jul 2012 23:15

Bravo, Lisa!