Moja kuhinja/sanjska kuhinja

15. nov 2013 13:50

Kako sem vesela, da se moje razmišljanje potrdi. Namreč vsi okrog mene navijajo za  ploščice, jaz pa kr zakrknem ob tej misli in že kar težko kontriram. Je pa to to. Ploščice in kamnite zadeve vlečejo toploto, les deluje domače in lahko s sedežne v hladilnik skočiš tudi v nogavicah. Eden izmed argumentov je bil tudi ta, da ti v kuhinji skoz kaj leti iz rok in da zato naj dam ploščice, pa mi ta povezava ni bila čisto jasna in na mestu. Res se trudijo. :) Sicer so tiste velike kvadratne polirane božansko lepe, ampak ne za v uporabo. Kar naj ostanejo v reklamne namene, da se kuhinjski elementi lepo vidijo!
Iz istega razloga sem za pult vzela umetno maso, namesto kamna. Sicer pa je kamen x krat dražji in če bom imela enkrat željo, ga lahko naknadno naročim, ko se finance mal naberejo. Je pa kamniti pult spet svoja zgodba.

Zanimiva je pa ta varianta s ploščicami pod omaricami! Mogoče si jih pa zamislim. Odreže se pa verjetno kak centimeter ožje kot je širina kuhinje in se estetko reši zadevo. Ampak a je potem to res funkcionalno? Do neke mere že, če pa je te vode kar nekaj, se parket vseeno napaja nekaj časa, preden opaziš lužico izpod omarice. Samo razmišljam...

15. nov 2013 14:29

Tole s ploščicami po celem stanovanju, je v zadnjem času ali pa je bilo nekaj časa 'modna muha', češ, da se da lepše počistiti. Mi je bilo prav lepo brati tole temo, ker očitno vas še veliko deli moje mnenji, da ga ni čez toplino lesa.

OlivaB, če boš po 10 letih premikala kuhinjo, boš po mojem mnenju vsekakor nekaj morala narediti tudi s podom, ker dvomim, da se na parketu ne bo čisto nič poznalo, da je bil nekje osvetljen in ste po njem hodili, drugje pa ne.

15. nov 2013 18:00

Tudi mi imamo po celem stanovanju (razen v kopalnici) lakiran hrastov parket. Ker je stanovanje manjše in imamo kuhinjo, jedilnico, dnevno sobo in hodnik v enem, si nismo želeli razčnih oblog, ampak enotno talno površino. Sicer smo v stanovanju šele pol leta, ampak zaenkrat mi ni niti malo žal. Je lepo, toplo, mehko in enostavno za vzdrževanje. Bomo pa videli, kaj bodo prinesla leta ... kapljice letijo na tla, temu se v kuhinji ne da izogniti in jaz ne letam za vsako panično s krpo v roki.

magnolija

15. nov 2013 18:46

Ne vem, kje bi se napajal parket, kajti ploščice se končajo točno za coklom kuhinje. Rečete tudi vi cokel? Govorim o tisti spodnji letvi, ki pokrije nogice kuhinjskih elementov. Zadaj je pa narejen padec, naredili pa so tudi sifon, tako da če bi prišlo do kakega izlivanja, bi ta voda kvečjemu odtekala proti zidu oz. sifonu in ne proti parketu. 

Kuhinjo sem popolnoma sama načrtovala, izrisala, izmerila kje in kaj do kam pride in naročila delavcem kako naj naredijo. Priznam, da sem se tresla od strahu, ampak ko se je začelo polagat in ko je na to prišla še kuhinja se je izšlo vse v milimeter. 

Sem pa razmišljala takole - če bi kdaj morala menjati pod, zaradi ploščic pod elementi mi ne bi bilo potrebno razmontirati cele kuhinje, samo cokel bi odstranila in od tam dalje je stik za polaganje novega poda. Kuhinja bo ostala tako postavljena, ker prostor omogoča samo tole (razen če bi šli v neko demolicijo, ampak to bi demoliralo tudi kup financ), zato sem pač vzela tako, kjer bom menjala samo ličnice in morebiti zgornje elemente. 

15. nov 2013 19:12

Ne razumem, kaj misliš z zadnjim stavkom. Pa ja opaziš, če ti voda teče? in če ti, se bo tudi material iz katerega je dno omarice, napil vode. Sploh pa, parket imaš polakiran in četudi voda stoji nekaj časa, se bo posušila, če seveda ne bo dotekala. In če bo vodna cev puščala, boste ja opazili, ko bo pritekla izpod omare?

Seveda, parket se obrabi tam, kjer bolj pogosto stojite ali hodite. Ampak se po nevemkoliko letih pobrusi in na novo dobro prelakira. Koliko se obrabi je odvisno tudi od tega, kako kvalitetno je prelakiran. 

15. nov 2013 19:17

TanjaG, voda se razliva, včasih opazno, vćasih prav potuhnjeno pri kakšnem stiku, tesnitvi. Ko opaziš mokro mesto, je včasih les že poškodovan. Mogoče si še v letih, ko vsak dan lahko čepiš in klečiš ob pultu in vse preveriš in očistiš. Meni je z leti pripogibanje vse težje, spodaj pod pomivalnim koritom čistiti je moji glavi zelo neudobno, da ne rečem kaj drugega.

Zato smo vse spodnje omarice predelali v globoke predale, pult je po novem iz keroka in sem z njim zadovoljna. Kuhinja je bivalna in je  bila narejena po moji meri. Prav res so me pomerili, kako visoko dosežem z roko in kako široko imam dlan. Višina druge vrste zgornjih omaric je ravno taka, da z malo truda vse dosežem. Tudi pipo na kuhinjskem pultu smo toliko odmaknili od stene, da gre moja roka komod skozi pri čiščenju. Ves pult ima ob steni rob, da voda ne more iti zad,   na mestu, kjer je štedilnik je ta rob dvignjen na 20 centimetrov, malo širše, kot je štedilnik. Velokokrat mi je ta rob rešil packarijo od omake na steni. 

15. nov 2013 19:35

Mi imamo v kuhinji parket, ki ga je delno uničila vlaga, malo pa sva pripomogla z možem, ko se nama je pri montiranju razbila luč in naredila globoke zareze. V kratkem imamo načrtovan poseg glede sanacije plesni in prezračevanja. 

Kadar kaj pade na parket res pusti sledove, zato imam namen kuhinjski del zamenjati s ploščicami v imitaciji lesa, ki se bodo tako stilno ujele s parketom na dnevnem delu. Je pa potrebno izbrati granitne ploščice, ki prenesejo vse močne udarce. 

Glede puščanja vode- pod koritom imam čistila, vrečke za smeti in koš za odpadke, tako da sem dnevno na tekočem

če bi kaj puščalo. Moj mož pravi, da nikoli ne smemo v korito s plastičnim sifonom vlivati vroče ali vrele vode, ker ravno to poskrbi da popusti. Zato sedaj vedno pustim teči mrzlo vodo preden kaj odcedim in res ni nobenih težav.

Kjer je volja, tam je pot. Trixi

16. nov 2013 1:21

Malo še pomislite, kako je bilo nekoč.

Bolj slabo se spomnim, ker je tega že veliko let. Preden so kuhinjo nekoliko popravili, je moja stara mama imela še črno kuhinjo, ki je imela ena vrata tudi za ven. Črno zato, ker se je  v njej kurilo v krušno peč, dim pa s je pod stropom valil v dimnik in na svoji poti okadil še klobase in ostalo "suho sadje" Na tleh je bila steptana zemlja, skozi tista zunanja vrata so občasno prišle putke in pospravile po tleh, še preden jih je mami uspelo spoditi ven. Kuhala je na štedilniku na drva in v peči. Vse je zakurila, postavila posodo s hrano na štedilnik, potisnila lonec v peč in šla v polje delat. 

Ko so drva pogorela, je "timer" prijel in ugasnil gretje, če je šlo čez, je pogorelo. Jedlo se je na veliki težki mizi v vedno mrzli veži, kjer je bil poden iz velikih kamnitih blokov. Voda je bila zunaj in so jo s kanglo nosili v hišo, vsake kaplje je bilo škoda. 

Stare mame že dooolgo ni več, hiša je prišla pod spomeniško varstvo in se je neke zime pod težo snega podrla sama vase. Otroci so se odselili in si uredili domove tam, kjer je bilo dovoljeno graditi in obnavljati. 

Njihovi vnuki in vnukinje pa gloncamo svoje kuhinje, jih razkužujemo in čistimo. In je včasih v snežno beli kuhinji edina barvna stvar modra steklenička od Prila. 

16. nov 2013 11:03

Tako je, sem še v teh letih. Popolnoma zavestno smo se odločili tako, prilagodili smo potrebam družine in majhnim otrokom. Načrtovali smo srednjeročno, ker zdaj živimo tako. Mogoče se sliši malo kot pravljica o čričku in mravljici, ampak kako naj vem kaj bo čez 15, 20 let? Morda sploh ne bomo več v tem stanovanju in zakaj naj si zdaj načrtujem nekaj, kar mi ne ustreza zdaj in mi niti ne bo, dokler bodo otroci še doma? Če lahko citiram enega znanega, je rekel nekako takole "Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan" 

16. nov 2013 17:27

Oprosti TanjaG, nisem ti hotela pokvariti sanj! Uresniči jih, če le moreš. 

Kuhinja se z leti zelo spreminja, tudi pri meni se je že parkrat. Ko smo se vselili, je bila kuhinja čisto drugačna, otrokom in denarju prilagojena. Niti najmanj ne mislim, da bi ti morala imeti tako kuhinjo kot je meni všeč. Saj bo vendar tvoja!  

Moje pisanje je bolj klepet in čvek, če kdo najde kaj uporabnega, pa toliko bolje.