Trgovski triki

18. jul 2012 15:23

Zelo malo stvari je mogoče prepovedati reklamirati, ker so možnosti promtarjev skoraj neomejene.

18. jul 2012 15:49

Mogoče bi za štos poskusil še nekoliko "interpretirati" izvorno vprašanje avtorice teme:

"Ali se vam ne zdi, da družba staršem čezdalje bolj otežuje vzgajanje nematerialističnih otrok, in da bi bi bilo proti temu morda potrebno kaj ukreniti?"

Pa naj me popravi, če sem zašel predaleč.

18. jul 2012 16:06

Ma, jaz sem tudi bolj tako razumela.

Ja, se mi zdi.

Sicer ne vem kako drugače kot tako, da tisti, ki se že sami odločamo, dajemo zgled oz. s svojim obnašanjem dosežemo spremembo v družbi. Namreč te fore "palijo" ker prav odrasli padamo nanje- vzamemo še kak izdelek za nalepko, kupujemo veliko in bolj pakirano in predelano... 

18. jul 2012 17:19

Mamamia, to kar pravi ribaracarak, sem hotela povedati, ok?  Imeti  neko "igračko" za vsako ceno, ker je pač v reklami. Brez skrbi, moj vedenjski vzorec ni ukvarjanje s sosedi, imam sama s seboj dovolj dela. Primer sem podala zgolj zato, kar je rekla tudi tisa- da tudi odrasli padamo na na te fore. 

Čisto nič me pa ne skrbi avto mojih sosedov in kako ga bodo odplačali, bolj me skrbi,da moram odplačati svojega.

18. jul 2012 17:41

Sestavni del družbe je posameznik, smo mi.

Torej je krivda naša, saj, če bi nas bilo res tako veliko nasprotnikov obstoječega stanja, bi bila slika obrnjena,  bi bili "čudni, drugačni" tisti z vso možno navlako sodobnega časa.

A to je, kot kaže, že stvar utopije, ki je morda lahko osnova, bolje rečeno izhodišče, za družbene spremembe nekje v prihodnosti.

Do takrat pa velja tista zlajnana "psi lajajo, karavana gre dalje".

lp

18. jul 2012 22:19

Iz napisanega sklepam, da imaš za svoj avto najet kredit, ki ga še odplačuješ. Zakaj torej nek "vzgojni in premisleka vredni" primer o sosedih, ki so kupili nov avto? Češ  evo, še odrasli se ne moremo upreti... Zakaj ne primer, bazirajoč na sebi:  "Mi si tudi nismo mogli kupiti novega avta, pa smo padli na foro, nismo se mogli upreti in smo si s kreditom kupili avto" ?

Kako ljudje radi vidimo druge, komentiramo njihova dejanja in "napake", sebe pa ne vidimo?!?!

18. jul 2012 22:51

Mene pa že več let zanima ena zadeva - zakaj za vraga je zadnje čase, in vedno bolj, tak bav bav, da bi bil otrok prizadet?? Zakaj za vraga in za kakšno korist naj bi bil otrok do cca. 15-18 leta, kaj pa vem, vedno na varnem, vedno z oblačili updejtanimi na današnji datum, pa z mobitelom še toplim izpod proizvodnje, pa z albumom z nalepkami št. 348973948, pa..., pa..., pa...?

Kdaj pa bo potem razvil mehanizme obrambe pa samopodobe in mišljenja, da takšen kot je, s tem kar ima je čisto ok, in da če komu od "prijateljev" to ne diši, naj izvoli oditi? Pa kdaj se potem razvije zavedanje, da ne gre kupiti vsake malenkosti, ki nam zadiši usako sekundo, ker se bolj splača kak € privarčevati za večji letni nakup? Pa kdaj se priuči realnost, da je finančno stanje ljudi okoli nas v + in v - neomejeno in da bo vedno nekdo premožnejši od nas in vedno nekdo revnejši?

Mogoče sem bila sama en tak čudežni otrok, ki so ji stvari potegnile dokaj zlahka, ampak oče se je z mano preprosto pogovarjal. O vseh pomembnih in blazno irelevantnih temah življenja, kamor sodi tudi to, da so nalepke in magnetki ena zadeva, ki bo od mene zahtevala precejšnji finančni vložek za minimalen izkupiček. Pa da če se raje igram z igračo, ki jo že imam doma, bo konec leta v pikapolonici (one NLB-jevske ) pošten kupček denarja, s katerimi bom potem lahko kupila xyz. Pa pogovarjal se je z mano o doma narejenih sendvičih, ki sem jih nosila v šolo in bila MOČNO neskulirana pred sošolkami, ki so si hodile malico kupovati v šolsko menzo, pa o mobitelu tipa "opeka" , ki ni šel ravno vštric majhnimi, barvnimi, ljubkimi telefoni mulcev okoli mene, ampak klical in sporočila je pa enako pošiljal. Edina razlika je bila ta, da jaz sem normalno naprej klicala, ko mi je padel iz rok, oni s tamodernimi so pa prafaktorje po tleh iskali in upali, da najdejo garancijski list. Pa pogovarjal se je z mano, da Sosedovi generik zvezki za 50 centov, enako držijo zapiske, kot fensi zvezki s trdimi platnicami in oh in sploh famoznimi facami na prvi strani pa še lažji so za nosit. Aja pa to sva govorila ob tortici, ki sva jo zaslužila z nakupom "ološ" zvezkov.

In nikoli me niso doma šparali teh "hudih" ran sošolcev, ki so trajale ravno nekje pol ure, potem smo pa lačni postali in padli vsak po svoji malici, iz trgovine ali pa od doma, pa odmora je bilo konec in smo se lotili pisanja v zvezke vseh kategorij, doma sem pa pač sošolcem pokazala magnetke, ki so jih starši domov prinesl iz izletov in smo skupaj zlogovali neki kilometrski stavek na nemške magnetu. Sicer sem se pa ob vsaki situaciji, ko nisem bila "na nivoju" z najmodernejšimi izdelki naučila, kako se postaviti po robu ljudem, ki diktirajo tempo tega kar naj bi imela in želela. Če bi me doma bolestno in v duhu najmodernejše vzgoje pred to hudo prizadetostjo ščitili in držali v vati, si res ne želim vedeti kako bi bilo moje trenutno psihično stanje, ko bi ugotovila, kako stvari dejansko stojijo. Ker slej ali prej to človek ugotovi. In če ima podlago kako se s takimi zadevami spopadati, še gre, če se pa z resničnim potrošništvom in financami začneš srečevati in ukvarjati šele proti 30tim je pa pomoje hudičevo težko.

18. jul 2012 22:56

18. jul 2012 23:17

Bravo, Viva. 

19. jul 2012 6:53

 Viva Meier, super napisano!