9. jul 2012 9:21
A veš Vendelina, ne gre tako preprosto.
Jaz imam vsako drugo leto podoben problem - vagon kivija, tudi če bi ga marala, bi bilo sto kil preveč celo za moj želodec.
Pa sem (ne šele lani, že pred leti, kličem pa vsako drugo jesen) klicala lokalni in malo bolj sosednji vrtec - ne smejo vzet, samo s takim ali drugačnim certifikatom ali kaj.
No, pa sem poklicala še v dom za starejše, pa v bolnico pa na županstvo - nobeden, razen ene občinske uslužbenke ne mara tega sadja, pa še ta bi ga vzela samo, če bi ji ga dostavili na dom.
Sem šla vprašat tudi branjevce na zelenjavni trg, ga ni, ki bi se mu ljubilo ali splačalo pobrati sadje in ga prodati ali kot prijaznost podariti naprej.
Porton puščam odprt, ne samo oktobra in novembra, pa očitno nihče ne rabuta več. Ja no, kakšni še pridejo, pa potrgajo napol zrela granatna jabolka in jih zabrišejo v okno.
Očitno v moji soseščini nobena familija nima članov brez služb, če pa so, njihovi otroci očitno zahtevajo drugo sadje.
Potem pa dobesedno moledujem prijatelje, žlahto in znance naj pridejo in poberejo prekleto robo.
Saj pridejo in poberejo tisto, kar se da brez lojtre, sem jih vesela in je lušno, ko imamo jesenski žur z brodetom, pečenko in eno od tort po receptu tete torte.
Ah Vendelina, če bi z aktinidije visel krompir pa jagenjčkova stegna... pa kakšno vedrce s paradižetom... bi tudi jaz znala cenit sadje.
nola