Hehe, srčkano

9. jun 2012 21:34

Starši so pač ponosni na svoje malčke, ki so tako luštni, ko delajo raznorazne traparije, a ne skontajo, da so luštni samo njim. Smo bili na poroki, v cerkvi, smo prišli ravno do faze, ko si mladoporočenca izmenjata prstane in zaobljube, pa je začel cca.10 mesečni otroček jokat in stokat. Itak je preglasil ženina, nevesto, župnika, skratka uničil obred. Seveda smo vsi grdo pogledovali mamico s pogledom "a ne boš nesla otroka ven?", ona pa je ponosno mežikala, se smehljala otročku in brez sramu skomigala z rameni češ, ja otroček pa res ne more bit eno uro tiho. Ne on ne ve tega, ve pa ona. In potem iz takih dojenčkov, ki se jim vse pusti, zrastejo taki otroci, ki delajo kažin na letalih, v trgovinah,...

Da ne govorimo kaj vse lahko delajo otroci v šolah, pa jim nihče nič ne more. Ampak to je že druga zgodba...

9. jun 2012 21:53

Joj pa ta neskončna potreba, da se že nekaj dnevnega otroka vlači čimdlje. Nevem no, meni se to zdi prisiljeno in mimo. Seveda ne rabi biti mamica privezana na hišo, ampak a je res treba tiste komaj rojene štručke matrati po vseh koncih in krajih, ko bi jim pomoje najbolj ustrezalo biti nekje v dometu mirnega doma oz. domače ulice. Ne pa da so na vseh porokah, krstih, predstavah, mašah itd. od katerih to ubogo dete nima čisto nič, samo utrujenost pa stres. Ne vem, a je to modni trend ali kako, pa tisto tekmovanje potem ja mi smo bili pa pri dveh mesecih že nevem kje z njo. Mi je kar blizu stara šola, da je majhen otrok za okolico doma ne pa za na vsako procesijo, ki se dogaja (v pozitivnem smislu seveda, ne v stilu psa na ketni in ždenja doma)

9. jun 2012 22:40

Glede zadnjega stavka: več let sedela v svetu staršev ene sicer neproblematične osnovne šole. Kaj vse človek sliši in tudi doživi od staršev in otrok .... Hudo je, ker starši dosegajo, da se otroci zavedajo predvsem svojih pravic (saj jih morajo imeti, jasno), obveznosti pa vse manj (a tzudi te norajo imeti) ... Za to je pa kriva vzgpja doma in ne šola. Amen. Pika.

Starši vzgajajo, šola uči. Če to počno z roko v roki, toliko bolje. Mi gredo pa lasje pokonci ko slišim, da eni starši na govorilne ure pridejo z odvetnikom. Ti ljubi sveti bog ... Ta skrajnost mi na res ni všeč.

10. jun 2012 9:00

Mislim, da je povsem jasno, da debata tule ne govori o takih primerih. Še zdaleč ne. 

Glede na to, da menda ne sodim niti med tiste, ki imajo izkušnje z vzgojo psov, upam, da smem vseeno kaj napisati. Eno je normalno glasno govorjenje, vrišč, smeh, tekanje,....kar pač sodi, pa tam, kamor sodi, v normalno vedenje otrok, drugo je to, kar je opisala Vendi pa še kdo zgoraj. Moj delovno mesto je tudi nasproti vrtca, pa me niti takrat, ko je potrebna zbranost, vrišč otrok, ki se igrajo, ne moti. Moti pa me, ko se skozi okno razlega jok otroka, ki traja, traja, traja,.......mama zraven pa klepeta z nekom in se dela, da otroka ni. No, o nevzgojenih starših in njihovih potomcih v trgovinah in še kje so pa že druge dovolj napisale.

Je pa nujno treba poudariti, da je dandanes seveda tudi zelo veliko vzgojenih otrok, ki so seveda precej manj opazni, pa vseeno vredni, da jim namenimo besedico ali dve. Otrok, ki mimogrede postanejo najstniki, pa mladi odrasli, ki so vzgojeni tako, da opazijo tudi druge, ne le sebe v širnem vesolju edine.

10. jun 2012 10:02

[citat=--rimljanka--]

Je pa nujno treba poudariti, da je dandanes seveda tudi zelo veliko vzgojenih otrok, ki so seveda precej manj opazni, pa vseeno vredni, da jim namenimo besedico ali dve. Otrok, ki mimogrede postanejo najstniki, pa mladi odrasli, ki so vzgojeni tako, da opazijo tudi druge, ne le sebe v širnem vesolju edine.

Joj, rimljanka meni je pa tole tako všeč, kot si napisala. Da se opazi tudi takšne otroke. Da se gleda tudi pozitivo.

Pojdite na 24 ur, prebrat (nekatere!) komentarje pod prispevkom Kaj bi morala storiti ravnateljica? Pa postane takoj jasno, od kod toliko nevzgojenih otrok.

10. jun 2012 10:48

Moja mama je pred par tedni čakala na blagajni in nek otrok jo je brcal v noge, tako ji je uzamaz bele hlače. Ona prvo reče fantku, da se to ne sme vendar je ta ni poslušal in zatreče še nekaj otrokovi mami. In kaj dobi nazaj za odgovor: ''Ja gospa veste otrok je prišel komaj iz vrtca pa je žvčen.''  Nato pa še otrok reče da bi se morala umakniti drugim iz poti :S

10. jun 2012 10:50

Mi je enkrat rekla v srednji šoli moja profesorica angleščine, da dokler se bo na sestankih/konferencah profesorjev govorilo 90% časa o problematičnih otrocih/mladostnikih in se sestavljalo ta 15ti plan, po 14ih propadlih poskusih, kako "ga/jo bomo tokrat pa res spreobrnili in prevzgojili", o tistih krasnih mladih ljudeh, ki imajo obnašanje+razmišljanje za uspeh pa komaj kako minuto, ne bo stanje nikoli boljše. Takrat je nisem razumela, sedaj jo.

10. jun 2012 11:26

No, takšno razmišljanje in obnašanje je priporočljivo povsod!

Sem si ob prebiranju prispevkov v živo predstavljala, kako potekajo obiski velecentrov, čakanja  pri blagajnah....jebela, pa sej to kr mrgoli od vsega hudega.

Bom šla danes v dežurni hipo, pa da vidim.....

Sicer pa nisem pristašica ne vem kakšnih dolgovezenj in razglabljanj....če vidiš, da otrok teče proti prepadu, ne boš imel najprej tiskovne konference o tem, kako se lahko nekaj groznega zgodi in zakaj prepad ni zavarovan in po katerem predpisu bi morala biti opozorilna tabla.... enostavno rečeš NE!, ga zgrabiš na trdo za roko in ustaviš.

Prav tako, če ti otrok (ali pa kdo drug, saj je vseeno) zdrsne pod avtobus. Ni cajta za budalaštine!Samo kratka in jedrnata akcija!

Imam občutek, da je marsikaj slabega postalo futer za praznino današnjega časa.

Sama imam v več kot 95% dobre izkušnje. In za zgled vedno povem ta dobre.

Sicer pa, buhmioprost, je včasih zaleglo, če si pamža, ki se je vrgel po tleh, zalil z enim ajmarjem mrzle vode, pa včasih so ateji ob pravem trenutku brez besed dali eno čez rit. Je otrok dobro vedel, zakaj. No, če bi otroke kdaj resnično malo bolj gledali v oči, bi videli, kdaj je bolan in kdaj mu hodijo neumnosti po glavi...in kdaj mu iskrice življenske radosti letijo iz njih.

Ehh, brez veze...če nismo prvaki v triatlonu, se pa lahko trudimo vsaj za osvojitev priznanja ma tekmovanju za najbolj grozno izkušnjo.....

Me zanima nekaj drugega: kako tehnično izpeljete take situacije?

Ali letite hitro na kofe s prijateljico povedat "kaj se mi je zgodilo!"?

10. jun 2012 11:35

Dodatek:

Velikokrat pomaga, če otroku, ki te pred blagajno brca, recimo, z začudenim in prestrašenim obrazom poveš, da mu iz ušesa raste solata...in preden vsi skupaj ugotovijo, da to ni res (lahko pa bi bilo, se je že zgodilo, da je seme zašlo v uho), si lahko že veselo poješ pesmico o sončnem dnevu....

                                         (moj otrok ni klop ki se ga moram čimprej losat press)

10. jun 2012 11:55

Hehe, Gracie, ti si pa za štose. Všeč mi je tvoj zadnji stavek. Otroci so čisto ok, so majhni ljudje. Veliki ljudje, njihovi starši pa so tisti, ki postavljajo meje, vzgajajo s svojim zgledom. Od tu dalje pa že vse vemo.