Hehe, srčkano

10. jun 2012 12:34

Pa na koncu koncev moram jaz tudi mejo postavit, a ne? Se obnese, če jo. Magari pred blagajno.

No, malce izven konteksta.. je ena starejša dama nekoč rinila vame z vozičkom (pred blagajno v tistem koridorju...hehe, če mene kdo vpraša, bi moral biti to en krasen špalir in cvetje bi ti morali metati pod noge, toliko dobička, kot ga kapitalisti imajo od mene, tebe, njega, njih....)...skratka, rekla sem ji "Pomaknite se nazaj!"..in to s takim glasom kot šofer avtobusa, hehe....je kr ubogala

"Nasprotnikov" se ne smemo bat.

 

(no, na koncu špalirja bi lahko bil en mladec, ki lupče tala in žvrgoli "hvala za obisk"...)

 

Mygrace

10. jun 2012 19:42

Sicer pa, buhmioprost, je včasih zaleglo, če si pamža, ki se je vrgel po tleh, zalil z enim ajmarjem mrzle vode, pa včasih so ateji ob pravem trenutku brez besed dali eno čez rit.

Ja, bilo včasih .. pa v prvem razredu osnovne šole sem s šibo po dlani dobila, ker sem se iz zadnje klopi hahljala s sošolko (no, obe sva se smejali in nisva poslušali učiteljice, ki mi je iscer ostala v najlepšem spoiminu). Si to danes predstavljate? Meni na kraj pameti ni prišlo, da bi doma tožila, kaj mi je učiteljica naredila, tresla sem se kot šiba na vodi, ker sta starša po mojem vedenju vedela, da je nekaj bilo (No, če bi otroke kdaj resnično malo bolj gledali v oči, bi videli, kdaj je bolan in kdaj mu hodijo neumnosti po glavi...in kdaj mu iskrice življenske radosti letijo iz njih ... po tem sistemu sta nekako funkcionirala starša) in sem pač povedala. No, danes bi starši divjali v šolo že minuto po takem dogodku, ker bi detece milo po mobitelu klicalo mamico in ateka  -in ta dva verjetno kar odvetnika ...).

 

pa saj se razumemo.

 

Ampak jaz še vedno verjamem, da je večina otrok vendarle takšnih, kot jih je omenila rimljanka. Vsaj večina, ki jih sama poznam, je iz te kategorije.

 

mamamia

10. jun 2012 20:01

Poročilo s terena:

Okrog poldneva (morda je to napaka, ker je čas kosila?) sem odbiciklirala do dežurnega soseda.

Na kolesarski stezi ni bilo nobenih problemov, še celo starejši kolesarji so vsi vozili v pravi smeri.

V sosedu () ni bilo nobenih problemov, edino en fant(ek) je rinil z vozičkom na cik-cak proti meni. Kar je pa popolnoma razumljivo, tudi sama dostikrat ne zmorem naravnost, hehe...je dovolj, da se eno samo kolesce (kolesce na vozičku) ne vrti tako, kot je treba......

Nazaj grede na kolesarski stezi ni bilo problemov.

 

Še zdaj mi ne gre v glavo, kaj je šlo danes narobe?

Mygrace

10. jun 2012 20:13

Mygrace, po moje, če bi kak drug opazovalec sigurno našel kaj narobe. Kar nekaj brezveznega, kot so barva kolesa, pa v fantka bi sam treščil oz. se mu ne bi umaknil...

Ti danes pač vidiš kozarec napol poln. In ko sem že ravno pri na pol polnem/praznem kozarcu:

 

 

Vanja

11. jun 2012 11:32

še nekaj na temo vzgoje:

http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5

tanca

11. jun 2012 12:35

rdkapica je napisal/a:

Nič ne bom citirala – upam, da avtorji gornjih prispevkov sami prepoznajo bistvo v naslednji resnični zgodbi iz juga Italije: V mestu na križišču Italijanki crkne avto. Poizkuša in se trudi vžgati avto, a ji ne uspe. Italijani za njo trobijo ... saj si predstavljate to sceno ... No, Italijanka stopi iz avta in gre do voznika za njo in mu predlaga, da bo ona držala njegovo hupo, če jih on vžge avto. rdkapica

Sem si vzela čas in prebrala celotno temo. In tole je tipičen prizor iz Štoparskega vodnika po galaksiji :) :) :)

Atina

11. jun 2012 13:48

Tistle Marko Juhant iz tancinega prispevka je res fant od fare! Pa ta zaključek ni zrasel na mojem zelniku samo na podlagi tegale članka

lp

cervus

11. jun 2012 14:33

Ja, elči, in njegovo knjigo bi moral prebrati vsak starš osnovnošolcev.

tulka

2. jul 2012 18:27

Zgodilo se je, na naši šoli... Dva osmarja imata vzgojni ukrep. Posledica: ne smeta na tabor. Kar je jasno zapisano v pravilniku. Toda starši se na sestanku prikažejo z odvetnikom zaradi 'omejevanja otroka' in šola je praktično prisiljena , da ju spusti zraven. In potem se zgodi, da na taboru delijo travo (pa tega ne zvejo niti starši, če jim ravno otrok ne pove)...ja, seveda, kriva je bila ena od teh dveh. Tudi naši tamali so (zelo) živi...ampak vedo kater dogodek je pomemben in so takrat pač tiho in pri miru! robinja

4. jul 2012 9:03

No, kaj sem včeraj doživela.

Pride soseda in pravi, da se slabo počuti in ker je že imela hud infarkt, jo pobašem v avto, njenemu 11 letnemu vnuku, ki je bil sam z njo doma, naročim naj prinese njeno zdravstveno in naj bajto zaklene, on da ne, da ne zna, sem ga nagnala, je celo prinesel zdravstveno, zaklenil pa ni.

Ko sem sosedo nazaj pripeljala z zdravili in napotnico za rešilca, če bo slabše, grem k njej in ji pripravim dokumentacijo od prejšnjega infarkta in operacij, pride druga soseda in pravi, da bo pri njej, dokler ne pride sin (od smrkavca oče), jaz grem domov spravit sina spat (je bilo že pol devetih) in srečam smrkavca, ki pravi, saj zdaj je babi doma, mi ni treba domov in gre z mulci naokrog. Bi mu primazala takšno okrog ušes! Upam, da bodo njegovi froci takole z njim.

Al se sam meni zdi tole čudno!

Nisem nobenemu nič rekla!

Da ne bo pomote sem mama s 6letnikom.

 

Aljo