2. jun 2012 7:56
Ježešna.
Večina ljudi, ki imamo ta luksuz, da nimamo pomanjkanja hrane (da se razumemo, zelo veliko ljudi tega nima), imamo tudi to lastnost, da kakšne stvari ne jemo. Nečesa ne maramo, nekaj ne paše, nečesa ne jemo zaradi prepričanja, nečesa zaradi diete.... Ampak halo, pa saj imamo tudi govor in komunikacijo in znamo povedati, kaj jemo in česa ne.
Pa za božjo voljo, kam se pa pride, če se bo čisto vsakega in čisto vsakič spraševalo, "a to pa ti ješ, a ti kaj drugega naredim...."? Pa te stvari gredo v obe smeri. Saj je lepo, če si kdo vzame čas, da naredi kaj ekstra spešl.In dokler to ni presežna muka, je to čisto okej. Pa tudi večini se nam je že zgodilo, da je kdo rekel (se je še kakega kolega nenajavljeno pripeljalo na kosilo, mi smo jedli nekaj s paradižnikom, človek ne mara paradižnika in je pač dobil pašto v sirovo-smetanovi omaki s pehtranom, ker je pač to bilo pri roki), jaz pa tega nekako ne jem, pa se je reklo ups, počakaj malo, dobiš rezevrni plan, se je vzela kastrola, pa se je naredilo še nekaj posebej.
Hočem reči, smo bili že vsi na obeh straneh: da česa nismo jedli in da smo kaj za koga delali posebej. Ampak pri tem je vedno neka mera in vedno tudi konkreten kontekst. Če ni problema narediti B hrano, je okej, če pa taka naloga zahteva ne vem koliko dodatnega razmisleka in skrbi, je pa to presežno breme.
Pa saj ga ni čez direktno komunikaicjo. Če veš, da nekdo pride, ki ne je rib, se lahko vedno s tem vnaprej zmeniš, ne? Pa kakšen silni faktor je pa ta gost v gostiteljevem življenju? A se ga ne da vprašati neposredno? Celo familija Windsor vnaprej najavi, kaj je in česa ne, niso čisto tiho, a od navadnega smrtnika se pa tega podatka na noben način ne da dobiti? Ker konec koncev, silno drag gost, ki rine nekam, kjer ve, da se bo jedlo nekaj, kar mu ni pogodu, potem je pa v nadaljevanju kot pokrita rihta (u tule pa jeste ribe, jaz jih pa zaradi verskih razlogov ne jem....pa ti zezne štimung)
Vendelina jr.
