Seznam prehrambenih izdelkov s katerimi niste bili zadovoljni?

29. maj 2012 19:25

Mislim, da bi si nas veliko, če ne skoraj vsi, radi privoščili kvaliteto pa preprosto ne gre. In hvala trgovskim znamkam imam vsaj kaj dati na mizo, sicer bi bilo res skoraj dobesedno kruh in voda. O "pogoltnosti in želji po imeti vse" ni ne duha ne sluha, niti blizu. Aja pa zdrava sem, delovno aktivna in brez podmladka, se pravi o zmožnosti kupovanja kvalitete tistih, ki niso tako srečni kot sem sama, nočem niti razmišljat. Je preveč žalostno.

Off topic se opravičujem, ampak me pač špikne in boli, ko te nekateri ljudje gledajo dol in imajo veliko za povedat, ker jem Hofrov uvožen paradižnik za 1€ po kili, namesto slovenskega Luštnega za 2,6€ (toliko je bila cena pred ene 10imi dnevi). Bi Luštnega, bi z veseljem, pa ne znese.

29. maj 2012 20:03

Viva, se ti močno pridružujem. Tudi jaz oz. moji bi jedli Lušt, pa Premium pa ne vem, kaj še vse, pa nam ne shodi. Saj imamo vrt, pa vlagamo pa shranimo, pa probamo domače, ampak v bloku težko kaj shraniš,za zamrzovalnik ni prostora, čez zimo in spomladi je pač treba kupit. 

Ko pa preberem še, kake vsote lahko zmečete za hišne ljubljenčke, pa se vprašam, kaj je narobe z mojo univerzitetno diplomo, da si vsega tega ne moremo privoščiti. 

Ja saj vem, ni tema odprta za to, ampak tako nekako vzvišena se mi zdi do nas, ki pač jemo S-budžet in podobno. Pa sem zelo vesela in ponosna nase, da mi uspe poleg plačanih položnic skozi ves mesec nahraniti familijo. pa da ne bo pomote: redno, vsak dan kuham in čaram. Lušt je pač za nas priboljšek. 

Pa oprostite za skrenitev. Včasih kako živilo res še za v smeti ni, se strinjam tudi s tem.

29. maj 2012 20:03

Uf, ne vem kaj napisat, Viva Meier, a nekaj moram, pa magari le: dobro si tole povedala! Ali pa: žalostno, da je sploh treba to povedat. Ali morda: dol (zelo vljudno povedano) s tistimi, ki so krivi, da o tem govoriš.

lp

29. maj 2012 20:19

Veš Viva, tudi jaz se strinjam s tabo. Veliko je pa tistih, ki ne bi poznali razlike med enim in drugim paradižnikom, če bi ga dobili postreženega v solati. Pač dodaš nekoliko bučnega olja za solato ali pa pripraviš paradižnikovo omako, jo primerno začiniš in poliješ po domačih širokih rezancih. Zato si, Viva Meyer ta dragega paradižnika ne ženi k srcu.

Preden se razprava razvleče v temo, kako temu včasih ni bilo tako, naj povem, da zelo dobro poznam primer iz dobrih starih YU časov, kako je mama peljala svojega otroka v gozd po gobe, da v nedeljo ni bila na mizi krompirjeva juha, ampak slastna gobova.

Vanja

29. maj 2012 20:44

Večina zapisanega drži, pa vseeno - vrnite se k temi, prosim.

30. maj 2012 12:23

Večina odgovorov (in pogledov naokol) kaže, da povprečni Slovenčec (ali pa vsaj redna uporabnica Kulinarike) živi kot izredno zahtevna in izbirčna prokapitalistična potrošniška diva, ki ji je vihanje nosu nad dobrinami tega razrednodelujočega in moraloizginjajočega časa nacinalni hobi.

Pa se je kdaj vprašala, zakaj meso smrdi? S čim se živali krmijo ter kako živijo, da si bo ona ugodno zapekla svoj čevap za prvi maj?

In zakaj se mlečni izdelki tako hitro kvarijo, da lahko razpad gledaš s prostim očesom? Kaj hudiča je v teh lončkih in paketkih, zakaj in kako se je znašlo tam? Ali pa še bolš, česa ni, pa bi po naravni recepturi moralo bit?

Ananas da ni dober? A daj no. Pa veš, kolikšno pot je naredil do tvojih izbirčnih ust? Valda ni dober, pa jej domače jabke.

Vodo z okusom kupujete?? Normalno, da ni dobra. Naravna voda nima okusa. Ste pozabili, potrošništvo opralo kako sivo celico?

...

...

Ej, ej, potrošniki, če bi bolj cenili svoje jaze iz preteklosti in prihodnosti bi na marsikateri gmajnici, kjer se bohotijo tuji trgovci, rasle domače češplje pa berivke pa pomodori pa pšenička.

Zdaj pa marš v Leclerc, Lublana bolana. Dokler kupujete pri tujcih, sporočate tudi našim trgovcem in kmetom, da se vas za par evrov da fino potegnit, pa magari smrdi, se kvari in je brez okusa.

Vsekakor cena in kvaliteta nista nujno povezani, vendar je odnos slovenskega človeka tisti, ki lahko tudi narekuje vsebino na naših policah.

Sicer se pa v našem obnašanju kaže en velik paradoks: včasih je bilo vse super, kar je prišlo iz Avstrije, Italije, ali uuauu še od kod drugod. Danes je Avstrija sredi vsake trgovine, ampak ne dosega takega učinka več. Zdaj pa smrdi. hahahaha

Aja pa še to, na mojem seznamu prehrambenih izdelkov s katerimi nismo zadovoljni je le ena postavka: vse tisto, kar ni pridelano, obdelano, izdelano,  gojeno, ulovljeno v Sloveniji ali njeni neposredni bližini.

30. maj 2012 13:09

Zaj si me pa tak prestrašla, da bom od straha pojedla ono jabolko iz torbice...

http://www.kulinarika.net/forum/topic.asp?TOPIC_ID=7411

Lani si pa še tudi ti kupovala v Hoferju...

Začetnica

30. maj 2012 13:44

30. maj 2012 14:03

Vsa čast izdelkom,ki so pridelani doma,vendar za moje pojme  pa velika večina zelo pretirava z cenami.Saj je domače(mislim s tem na domače-domače) res dobro.Vendar pa so cene za izdelke večina previsoke.Vem,delo,trud,vlaganja,vendar solata je še vedno solata in ne zlata palica in drobnjak..cena za kg skoraj 40€..pa še in še

30. maj 2012 14:32

Ah, proxima, v teh časih je neposredna bližina že skoraj tudi Palermo, no. Avtoceste in dobri avtomobili delajo svet manjši.

Upam, Beatric, da si enako dosledna pri obleki in obutvi, kozmetiki in čistilih, da o nafti in ostalih energentih ne govorim. In dopustuješ tudi izključno doma in v neposredni bližini, kajne? Upam, da je tudi zeleni čaj, ki ga piješ, pridelan na naših tleh.

Ekstremizem nikjer in nikoli ni dober, tako je moje mnenje. Dopuščam, seveda, da je tvoje mnenje drugačno, samo, lepo prosim, ne vsiljuj mi ga.