4. jun 2012 10:26
naor je napisal/a: |
Vedno bolj sem prepričana, da je treba čim več kuhati in mesiti in pripravljati sam, da veš kaj poješ. Tole postaja že prav zaskrbljujoče. naor |
Ja, ampak kuhati, mesiti, pripravljati lokalno vzgojeno hrano. Tako, ki ni prevozila stotine ali celo tisoče km, zamenjala vmes ducat hladilnic, zorilnic, vsaj toliko skladišč in nekaj pristanišč, in ki na svoji poti ni bila obdelana z raznimi pripravki proti zajedalcem, boleznim, prehitremu razkroju in še čemu.
V tem se skriva kar velik del težave. Uvažamo tisto, kar bi lahko zraslo na domačih tleh. Absurd številka 1. In potem to lično in ročno zložimo na police tujih trgovin. Absurd številka 2.
Pa saj ni tako težko no, samo odločit se je treba, pa naredit temu konc. Enega lepega dne si rečeš, zdaj pa ne grem več tja. Konec.
/...ne kupiti prav vsega, kar se oglašuje in bi morali nujno imeti v svoji shrambi in na svojem krožniku.../ kot je zgoraj napisano. Ja. To pomeni, da kot potrošniki moramo skrbno načrtovati, kaj in kje bomo kupovali, saj tako lahko vplivamo na rast samopridelave in upad uvoza.
Zeleni čaj bomo seveda uvažali, ko je že ravno nekomu v nos padel, pa še marsikaj takega, kar ne rase pri nas. Ampak žita, zelenjavo, sadje nam pa ne bi bilo treba. Imamo fino podnebje, še precej rodovitno zemljo in dovolj čisto vodo, da se nam ni treba obnašati tako nonšalatno in vzvišeno.
Ali pač?
Beatric