Seznam prehrambenih izdelkov s katerimi niste bili zadovoljni?

1. jun 2012 9:00

Naor, tvoj predlog je za temo "zdravju škodljivi izdelki". Tu pa se piše o izdelkih, ki v osnovi nimajo (naj ne bi imeli) oporečnih sestavin.

Glede riževih vafljev je pa dolgo trajalo, da so ugotovili, da vsebujejo zdravju škodljivo sestavino. V čem je pravzaprav bistvo probleme – škodljivosti? Ali je z napihnjenimi rižki vse ok? Ali niso na enak/podoben način narejeni še kakšni drugi vaflji, hrski, ...?

1. jun 2012 9:04

Članke je treba brati naprej od naslova in podnaslova. Tu ni problem v ekspandiranem rižu, ampak v tem, katere sestavine (arzen,....) je vseboval že riž, ki izhaja iz okolja, ki je, ne vem, če naravno ali ne, pač bogato z arzenom. Od kod ostale nedovoljene primesi, ni čisto jasno. No, saj kaj več boste že našle, če vas zanima.

Samo, ne tukaj zadaj mešati jabolk in hrušk, prosim.

1. jun 2012 9:19

Vsekakor, nisem mogla prepisati kar celega članka, bi bil predolg tekst. Vsaka, oz. vsak, ki ga zanima, si bo prebral sam. Zato sem navedla vir.

Rdeča kapica, se strinjam s tvojo ugotovitvijo. Nisem se potrudila in iskala teme o škodljivih izdelkih.

1. jun 2012 20:30

Da produkti obdelani na visoki temperaturi( žitarice za zajtrk, riževi napihnjenčki, krompirjev čips... pa tudi kruh) vsebujejo akrilamid, ni neko novo odkritje. Prisotnost arzena je pa problem riža nasploh in ne vafljev. Ista organizacija je prisotnost arzena ugotavljala že lani oktobra, ko so testirali riž.

4. jun 2012 10:26

Ja, ampak kuhati, mesiti, pripravljati lokalno vzgojeno hrano. Tako, ki ni prevozila stotine ali celo tisoče km, zamenjala vmes ducat hladilnic, zorilnic, vsaj toliko skladišč in nekaj pristanišč, in ki na svoji poti ni bila obdelana z raznimi pripravki proti zajedalcem, boleznim, prehitremu razkroju in še čemu.

V tem se skriva kar velik del težave. Uvažamo tisto, kar bi lahko zraslo na domačih tleh. Absurd številka 1. In potem to lično in ročno zložimo na police tujih trgovin. Absurd številka 2.

Pa saj ni tako težko no, samo odločit se je treba, pa naredit temu konc. Enega lepega dne si rečeš, zdaj pa ne grem več tja. Konec.

/...ne kupiti prav vsega, kar se oglašuje in bi morali nujno imeti v svoji shrambi in na svojem krožniku.../ kot je zgoraj napisano. Ja. To pomeni, da kot potrošniki moramo skrbno načrtovati, kaj in kje bomo kupovali, saj tako lahko vplivamo na rast samopridelave in upad uvoza.

Zeleni čaj bomo seveda uvažali, ko je že ravno nekomu v nos padel, pa še marsikaj takega, kar ne rase pri nas. Ampak žita, zelenjavo, sadje nam pa ne bi bilo treba. Imamo fino podnebje, še precej rodovitno zemljo in dovolj čisto vodo, da se nam ni treba obnašati tako nonšalatno in vzvišeno.

Ali pač?

4. jun 2012 11:03

Podpiram, podpiram. Iz tvojih ust v božja ušesa. Ampak realnost je precej drugačna. Marsikdo pač kupuje tuje, cenejše, ker žal bio, domače ne more, iz nam vsem znanih razlogov.

4. jun 2012 11:54

Realnost je pač taka, da zelo veliko ljudi preprosto nima izbire, ker so prisiljeni kupovati najcenejše, drugo je pa napisala Beatric. Pa tudi tukaj bi se dalo o čem razpravljati - hja, zakaj pa nam je treba piti zeleni čaj, ki pri nas ne raste, ko pa imamo šipek, bezeg, materino dušico itd itd itd? Ker nekdo drug bo rekel, ja, ampak banane bomo pa vseeno jedli še naprej (ne rastejo pri nas), tudi pomaranče moramo jesti (ne rastejo pri nas), guacamole je tako dober, da parkrat na leto pa bo vseeno kak avokado padel (ne raste pri nas....) - in tako naprej. Jaz lahko mirno živim brez zelenega čaja, banan in manga, ampak, lepo prosim, v nescaffee in kakav se mi pa ne vtikajte (in če mi bo kdo rekel, da namesto kave lahko pijem tudi kneipp, si bom mislila svoje). In nekaj podobnega bi lahko rekel vsakdo, pač za druge stvari, pa smo tam, kjer smo. Kaj naj torej naredimo - koga bomo določili, da je njegov prag tisti, pred katerim bomo začeli pometati?

4. jun 2012 12:11

Oh, no, po tem principu je pa dovoljeno itak vse, ker nihče "nima pravice vtikati se v tuje zadeve".

Po mojem ni problem v tem, da ne bi smeli jesti avokadov, pomaranč in banan, in rešitev vsekakor ni v tem, da se to prepove. Problem je drugje: kako je možno, da je kila banan, ki so zrasle tisoče kilometrov stran, cenejša od kile fig, ki je zrasla tako rekoč na sosedovem vrtu? In to ne samo cenejša, pač pa cenejša za 5-10x?!

Tu nekaj ne štima. Sosed ima v primerjavi z južnoameriškimi delavci na plantaži močno previsoko plačo (pa ne absolutno, ampak po kupni moči). Da lahko mi veselo uživamo čaj, kavo in čokolado in kdove še vse, mora nekdo (oziroma več njih) dneve in dneve garati in stradati, k nizki ceni izdelkov njihovih pridelkov pa pripomorejo tudi nizke cene za transport potrebnih energentov, ki se bodo v doglednem času sicer povišale, svojo "pravo" ceno pa najbrž dosegle šele, ko se je ne bo več ohranjalo nizke z raznimi vojaškimi manevri pod pretvezo demokratičnosti (verjetno najbolj zlorabljen koncept 20. stoletja).

Skratka, ko bo banana spodobno dražja od jabolka, takrat si jo bomo z večjim užitkom lahko privoščili bolj poredko.

4. jun 2012 12:51

666 je zadel bistvo. Ne se spraševati zakaj so določeni izdelki dragi, ampak kako so lahko ceneni izdelki tako poceni.

Seveda razumem ljudi, ki si drugega ne morejo privoščiti in hvala bogu tudi za ceneno hrano.

Vendar vsi razlogi za varčevanje s hrano enaki: http://www.mihamazzini.com/slonadom/dom43.htm - poglavje Slovenska posebnost.

6. jun 2012 15:43

Nekaj izdelkov na temo:* vloženi šparglji, razen Etinih - vsi so trdi, kot da bi jedla slamo.

* vloženi kalčki, razen Boundelle - vodeni, popolnoma brez okusa

* imam popolnoma neplemenito mešanko, brikete ji vedno kupujem v specializiranih trgovinah s prehrano za male živali. Enkrat sem v nedeljo ugotovila, da nima več briketov (prepričana sem bila, da imam v shrambi še eno vrečo)  in sem letela v najbližjo dežurno trgovino po brikete. Kupila sem malo vrečko Chappy. Kako mi je bilo kasneje žal, ker sem jo morala celo noč ven vozit, ker je imela nenormalno drisko.

Ena pohvala -  opazila sem, da veliko kritizirate Tuševo blagovno znamko. Sicer kupujem samo njihovo skuto, vendar jo moram pohvaliti. Pravzaprav je to vipavska pasirana skuta light, ker pa je v Tuševem lončku, je 1 euro cenejša, okus pa isti.