Torbice

27. apr 2012 15:34

Meni nakup ponaredka pomeni krajo - tako, kot da bi si nekdo prisvojil moje intelektualno delo. Seveda je torbica za nekaj sto/tisoč evrov statusni simbol, gre pa tudi za spoštovanje intelektualne lastnine. Kot študentka si torbic raznih znamk nisem mogla privoščiti, in jih morda zdaj znam ceniti tudi zaradi tega. 

Nekomu pomeni več avto, nekomu čevlji, drugemu torbica. Ljudje imamo različne prioritete, intelektualna lastnina pa je nekaj, v kar človek vlaga, za to študira, in si zasluži, da je njegovo delo spoštovano. 

27. apr 2012 16:07

Tako Vanja in Sashika kot ti imate po svoje prav. Vendar, dokler bo dovolj tistih, ki bodo kupovali trobice po več sto ali več tisoč evrov za eno, toliko časa jih bodo po tej ceni tudi prodajali. In moda, ki ima svojo visoko ceno, se še vedno dobro prodaja.

Birkink tu ne bomo omenjali - torbice, ki stanejo od nekaj tisoč pa tja do sto tisoč evrov - te so statusni simbol, ker v vrsti čakajo na njih, in tudi na rabljene, sploh, ker te za nakup mora priporočati nekdo, ki to torbico že ima. Ima jo tudi nekaj Slovenk.

Večinoma gre za (tudi) za statusne simbole tistih, ki si to lahko privoščijo, vendar ta sloj ljudi tudi drugače razmišlja .... Zahaja v določene trgovine, ker si to pač lahko privošči.

In tudi vemo, v kakšnh razmerah delajo v Aziji, kot tudi, da nekateri ponaredki sploh niso slabi, trajajo in trajajo ... tako torbice kot čevlji in obleke, ure .... Poznavalec bo sicer hitro odkril razliko med ponaredkom in originalom, tisti, ki se res samo postavljajo, pa niti ne.

Edino, v kar nisem prepričana, je, da bi res pripomogli k izboljšanju življenja najbolj izkoriščanih, če bi nehali kupovati drage stvari. Žal je v tem svetu tako.

Je pa res, kar Vanja pravi, da se da v outletih in ob pravem trenutku tudi v "ta pravih" prodajalnah dobiti oroginale za spodobno ceno. Sploh v NYC recimo, a je žal pot tja predolga za nakup vsako leto oziroma sezono... za nas, povprečne. Za nekatere pa seveda ne.

In tudi tu se srečamo z vprašanjem: kaj je drago in kaj ne? Je 80, 100 evrov za torbico iz usnja, ne sicer Chanel na primer, ampak zgornji srednji razred blagovnih namk, veliko ali malo? Kakor za koga. ZA nekoga je to premoženje, ki ga za torbico nikdar ne bo dal (ker ne zmore ali pa noče), za nekoga drobiž. In tako je tudi pri višjih cenovnih razredih.

Seveda pa je z neprimernim vzdrževanjem možno uničiti čisto vsako torbico, ali s primernim obdržati uporabno vrednost tudi tistih cenejših.

V takem krogu se pač vrtimo.

In se strinjam, da je kupovanje ponaredkov kraja. Raje imam neznano znamko kot še tako dober ponaredek. Iz načelnih razlogov.

27. apr 2012 16:31

Se strinjam z mamamio. 

Če se pa držimo vprašanja kot je bilo zastavljeno, kje imamo pospravljene torbice, ki trenutno niso v uporabi, bo pa tudi čisto v redu. Seveda pa vsaka kupi torbico po svojem okusu in po svojih finančnih zmožnostih in tudi presoji, odvisno, kje se bo z njo pojavljla.

28. apr 2012 22:14

Bogve, če bi odkrila, da so mi prodali ponaredek.

Glede menjave torbic: ima eno reč, ki je od daleč kot toaletna torbica, od blizu pa torbica z več žepi, zadrgo. V tej torbici imam preživetveni komplet.( tako ji pravi moj brat). Nato jo dajem iz ene torbice v drugo. Dodam samo ključe in denarnico. Včasih mobilnik. Pa spise, ki jih nosim s sabo.

V preživetvenem kompletu, pravim mu SPort Billy torbica imam tudi rešilnih 20 € in nujne telefonske številke. Drug preživetveni komplet je v avtu.

Moja slaba točka so torbice. Zato z njimi lepo ravnam. Ne padam na znamke. Se mi pa zdi imenitno, ko stopim v trgovino s torbicami ( kar se razume ) v precej oddaljenjem tujem mestu  in rečejo. " Vi imate pa našo torbico. Se takoj vidi."

Glede ponaredkov: zame je najhujši ponaredek plastična vrečka. Koliko od vas nosi s sabo nosilko spodobnega videza in se zgraža nad kako ceneno zadevo.

29. apr 2012 6:34

Matr ste hecni s tem vašim moraliziranjem okrog kraje in ponaredkov! Pozabili pa ste eno stvar: živimo na planetu, ki mu je vodilna ideologija kapitalizem, ki je utemeljen na kraji. Naj vas spomnem, da je gonilna sila kapitalizma dobiček, denar ki je nekomu čist neupravičeno zaračunan, denar ki je dodatek čez vse opravičene stroške proizvodnje in je čista kraja. Lopovi ( kapitalisti ) postavijo pravila: mi lahko krademo, vi pa ne smete in vi to sprejmete kot zveličavno resico. V ta namen so izmislili tudi blagovne znamke, zaščite........., in nekoga lahko ( seveda po kapitalističnih zakonih ) obdolžijo kraje. To pa pride kot teatr absurdov: največji moralni izprijenci in lopovi obtožujejo druge kraje.

29. apr 2012 9:10

Določen krog ljudi ima veliko denarja.  Mislim ZARES veliko denarja. Toliko, da si lahko kupijo karkoli v velikih količinah. V prejšnjih stoletjih so si taki ljudje lahko privoščili stvari, za katere navadna raja še vedela ni. Dandanašnji pa tudi raja pozna luksuz - ne morda toliko iz prve roke, kot z interneta, filmov, revij. In če je raja sposobna, si  luksuzne izdelke sproducira tudi sama, pri čemer je lahko zelo uspešna. Tu pa nastane problem - kako se dama iz prvega stavka lahko še loči od raje? Ne more obleči dveh oblek, dvojnih čevljev, navesiti treh torbic, da bi se pokazala....Takrat pa na sceno stopijo "znamke". Bogatašem se servira nekaj po smešno visoki ceni in končno se lahko ločijo od revežev. Zato je pa treba znamke močno zaščititi, da ne bi prišlo do kakšnega neljubega mešanja.

Osebno ne padam na znamke. Priznam da sem si leta dolgo vsako leto privoščila eno "grošeljco". Celo kot študentka sem si jo lahko privoščila. Danes ne več. Ne bi imela veselja z njo, če bi morala zanjo varčevati. Pa verjetno današnje niso iz toliko boljših materialov kot takrat, kaj? Le takih žensk, ki imajo veliko, je v Ljubljani več in se da prodati po dvojni, trojni ceni.

Če si vzameš čas, lahko tudi pri nas kupiš lepo, moderno usnjeno torbico, ki ti pri primernem vzdrževanju ostaja lepa in traja. Nič pa ne vidim slabega v tem, da si kdaj kupiš tudi kakšno posrečeno poceni zadevo, ki jo vržeš konec sezone stran.

29. apr 2012 18:12

Se strinjam s pasažo o varovanju avtorstva. In tudi s tem, da posedovanje stvari z blagovno znamko ni še nikogar, zgolj zaradi posedovanja samega, prestavilo na višji nivo.

Jaz imam nekaj - okej, vsega skupaj ni ravno veliko - dizajnerskih kosov (garderoba, dodatki, pohištvo) in ogromno takih, ki nimajo kakšnega silnega podpisa. In čisto vsaka dizajnerska stvar ima neko zgodbo. Ki naredijo tiste kose v resnici neprecenljive. Recimo, ena obleka je povezana z vso emocijo, ki je bila vezana na dogodek, na katerem sem imela tisto oblečeno - in če ne bi bilo vse tiste silno lepe emocije pri kateri je bila moja neverjetno lepa couture oblekica kot jagoda na torti - tudi oblekica ne bi ravno blazno pomagala. Potem je še ena unikatna keramika, ki jo bila uporabljena za en umetniški dogodek v sedemdesetih (in se je potem zadeva prodajala) - in mi ogromno pomeni spomin na čas, ko smo to kupovali. Ker brez tega spomina je tista keramika zgolj skup neuporabnih vaz. In tega je še mnogo.

Je pa tako, da je v modnem in splošno oblikovalnem svetu v zadnjih dveh-treh letih čutiti, da se bo šlo na cenejše izdelke. Konec koncev, gospod Ortega (ustanovitelj Indesita/ Zara) je to trdil že pred desetletjem in vmes se je njegovo bogastvo zelo povečalo. Ker velike pret-a-porter hiše, ki v bistvu postavljajo tendence za vso konfekcijo, tudi tisto po zmernih cenah, imajo težavo s kupno močjo. Nekako ni posebej vzpodbudno, ko se vidi, da je prvih deset naročnikov obsceno bogatih Rusov in Kitajcev, od desetega mesta naprej so pa ženice arabskih dikatorjev (Asadova ženica zelo rada kupuje in zdaj je več-ali-manj vsem nerodno, ker tako vrhundko nosi dizanerske stvari). In zaradi tega bodo tudi Chaneli čez nekaj časa cenejši (Lagerfeld je to že ukapiral) in ostali brandi tudi. To bo na nek način tudi zmanjšalo piratsvo.

In upam, da bo takrat tudi toliko bolje, da nas bo več (ker vsak te sreče ne bo), ki bomo imeli kak dober oblikovalski predmet in celo zgodbo o tem, kako smo to kupovali.

29. apr 2012 18:20

Znamke,ponaredki.Moja kolegica je že trideset let obrtnica usnjene stroke.Je tudi majstrica te obrti.Tako,da kar se usnja tiče najdem odgovor vedno pri njej. Nisem fanatik za torbice, a jo imam.Vem,da, če mi bo ona naredila torbico bo 100 procentov usnjena.Ni znamka ampak je kvaliteta.

29. apr 2012 19:51

Tudi jaz se vsako leto nagradim s kakšno mojstrovino Gospe Grošelj (gospa je namenoma pisano z veliko). Poleg tega, da mi njen stil neznansko sede, pri njej cenim to, da je še vedno ona za vsakim kosom. Da še vedno hodi sama na sejme izbirat materiale, da ji ne zmanjka navdiha in vsako sezono naredi toliko novih modelov s toliko detajli, da so njene torbice slovensko ročno delo, da so unikatne in brezčasne. Največ, kar se ti lahko zgodi, je, da je kak kos narejen v dveh, treh različnih barvah, ampak dveh enakih ni. Všeč mi je, kako ti naravnost pove, če se ji zdi, da kakšna torbica ni najbolj primerna zate, in kako dopusti, da pravzaprav torbica najde tebe in ne ti nje. Prav tako ima doživljenjski (brezplačen) servis torbice. Če se karkoli pokvari ali obrabi, jo daš obnoviti in nazaj dobiš kot novo. In za to je cena v primerjavi z raznimi LV ipd. zelo zmerna. Sem in tja kupim še kakšno drugo torbico in ne glede na investicijo, se je slej ko prej naveličam. G-ja se nisem še nobenega, nasprotno. Mislim, da je tudi to tista glavna vrednost, ki jo takšni kosi imajo. Se mi je pa že kar nekajkrat tudi zgodilo, da je k meni pristopila popolna neznanka in komentirala, kako ji je všeč moja torbica, kar me vsaj v SLO vedno osupne.

29. apr 2012 22:47

Originali do določene višine cene upravičijo kvaliteto, od nekje naprej pa dejansko plačaš le še našitek. In to je umetnost, do kje še plačamo kvaliteto in od kje naprej ime.

Kakšno grešno drago stvar (dobro, tu je relativno kaj je to glede na tako različne prihodke) je občasno treba nabavit. Tudi če na koncu ni kaj dosti kvalitetnejša jo bomo pazili in bo dolgo zdržala. In ob vsakokratni uporabi bomo uživali na polno in srček bo kipel od sreče. Hrana za dušo.

Mene pa pri torbicah strašno jezi to, da so vsi lepi modeli v usnju, v drugih materjalih je pa zelo težko kaj pametnega dobit oz se dobi malo in je itak manj kvalitetno. Ampak jaz vseeno nebi okrog hodila s crknjeno kravo na rami  Mogoče pa boljše, da je tako, sicer bi preveč zapravila še za te reči ;)