Darilo za 60 let-za žensko

17. jun 2014 8:27

Jaz sem hotela tule napisati nekja žleht, pa sem se spomnila, da obstaja možnost, da bo kakšna subtilna rožica zadevo dobesedno prebrala in bo sledilo nekaj strani objokanega perja....pa sem se premislila.

 

Je tako, kot pravi darling mamamia. Obdarovanje je samo faza (ponavadi ponavljajoča se) v odnosu. Ta odnos se pa gradi ves čas, celo leto, včasih celo življenje. In če človek ne znmore osmisliti sebe v odnosu do omenjene osebe, če ne začuti odnosa in če globlje od površine tega odnosa ne gre ne metnalno ne s srcem.....hja, potem je pač v slabem odnosu, oziroma na slabšem koncu odnosa.  Ker se pač ne daje. Z darili daješ sebe. Ali pa ne. Samo potem je slabše. Tisti, ki se ne daje, je pač duhovno ubog in z leti se duhovno uboštvo samo povečuje.

Čisto nič ni hudega, če kdo kiksne z darilom. Ljudje v bistvu prenašamo tudi grozne stvari (tipo. izklesana brezova debla, prtičke košarice za kinder jajčka, plastičen okvir za fotografije z nalepljenimi zdrobljenimi lupinami školjk...celo na bronzo prebarvane veje s prihi se da prenesti - to zadnje mi je enkra pokazala darling na fotki in je bilo res grozno....) - okej, ne vedno in ne ves čas Hočem reči, še vedno je mnogo boljše grozno butasto darilo (z vso zadrego zraven) kot pa to, da v darilu ni nobene emocije.

 

Vendelina jr.

17. jun 2014 11:30

Spoštovani!

Naj še jaz dodam moje predloge za darilo.

Pod številko 1. je najpomembneje: NE pozabiti ČESTITATI, na kakršenkoli način.

2. Ni osebe, ki bi imela vse. Če še tako misliš, tale ima vse, ni res. So stvari, ki se jih ne da kupiti. Tak človek, ti bo še bolj hvaležen za kakršnokoli čestitko, ali darilce, vse v okviru tvojih zmožnosti.

Jaz, podobno, kot mamammia "prisluhnem" skozi leto, kaj ga osreči, o čem razmišlja, ipd. Dobro pa tudi "slišim" , če mi skuša kdo sugerirati na kakšno drago stvar. Ta je oplel.

Za okroglo obletnico: sem večkrat podarila sadiko drevesa - če ima dovolj veliko parcelo. Moja mama ve za vsako drevo, kdaj ga je dobila. Tisto za 60 je že odraslo, mogočno drevo. Lahko tudi poskrbimo, oz. na zabavi skupaj posadimo.

Kdor nima veliko prostora, je primeren manjši, ali celo bonsaj.

Kdor ima pa čisto vse - mu spečem škatlo domačih piškotov, ki so že postali moj zaščitni znak, obvezno jih dam v lepo škatlo s pentljo, - škatle kupim na zalogo, da nisem v zadregi, ko jo rabim. S tem nisem še nikoli falila. Nobeden v moji bližini toliko ne hujša, da bi se mu pokvarilo, oz. jih ima za obiske.

Nikakor ne maram za darilo dnevov toplic, masaž, in podobnega. Vidim, da to le redkokdo z veseljem koristi. Ali nima časa, ali je tovrstnih daril preveč in ne more skoordinirati časovno.

Nikakor ne maram raznih ur, vaz in podobnega s... za na steno obesit, če so gor pa še letnice, mi je pa za bruhat.

Torej, od srca in še enkrat od srca.

Lep pozdrav!

D

17. jun 2014 12:25

Meni hčerka za novoletno darilo in za rd največkrat podari karto za Dramo ali predstavo v Cankarju, greva obe in se imava fajn. To nama veliko pomeni, komu mogoče tudi ne. Zato je res težko svetovati nekomu, ki ga ne poznaš. Včasih pride s penino in  z nekimi dobrimi čokoladnimi tortami in bonboni, se vsedemo skupaj in se pogovarjamo dokler ne zmanjka tem.

Kot je napisala darka, se meni tudi recimo valja darilni bon za masažo še od lanskega rd, ki sem jo dobila od sorodnice in vem, da ga je dala z najboljšimi nameni. A tako je. Ljudje smo tako različni, da je svetovati zelo težko- 

 

naor

17. jun 2014 13:03

Saj moja mama tudi ničesar ne rabi (vedno znova ista zgodba), zato pa gre letos v Verono na Aido. Pa psssssssssst, ker še ne ve (no, saj tudi RD še ni praznovala).

Naor, zamenjam za bon za savno pri Fanči. Samo najti ga moram, ker se tudi že nekaj časa nekje valja.

Loni Makaroni

17. jun 2014 13:28

Loni, se bova zmenili!

 

naor

19. jun 2014 6:01

Res mi ni jasno, zakaj v take teme pišejo  tisti, ki se jim zdi že samo vprašanje neznansko neumno. Nekateri si dovolijo še več in se  očitno norčujejo. Halo???  

Vsi  pač nimajo idej in sprašujejo, vam ni treba takih tem brat, še manj  odgovarjat, se bo že našel kdo, ki bo to storil namesto vas.  Kar je za nekatere butasto,  drugim pomeni zelo veliko...tako preprosto je to.

Sama  ne  maram praznovanj in  ceremonij okrog  daril  in jih tudi ne kupujem. Moji to vedo in spoštujejo.

Jaz si praznik,  sebi in drugim, naredim tako, da si kupim kaj,  kar mi je v nekem trenutko posebno všeč. Tudi na čisto navaden petek.

Povabim na kosilo  kar tako, prinesem kako o pozornost... ipd.  Meni je praznik prav vsak dan, ki ga (lahko) preživim z ljudmi, ki jih spoštujem. Upam, da je tudi obratno tako.

Izjema so rojstva, ta so vedno čudovit dogodek, neponovljiva in posebna. Ko sem bila pred nedavnim za botro, sem pa res kupila darilo, tudi posebno.

 

Sicer mi je pa všeč darkina ideja o drevesih.  Svakinji sem tako že pol leta pred okroglo obletnico kupila  redek grm, ki  ga ni lahko  dobiti in ima jagode.

Pol leta pred praznikom že  raste in vem, da se bo vsakič, ko bo obirala jagode, spomnila od koga in zakaj ga je dobila.

lp Lučka

19. jun 2014 8:30

lucka52 je napisal/a:

Res mi ni jasno, zakaj v take teme pišejo  tisti, ki se jim zdi že samo vprašanje neznansko neumno. Nekateri si dovolijo še več in se  očitno norčujejo. Halo???   lp Lučka

Nihče ni rekel, da je vprašanje, kaj komu podariti, že samo po sebi neznasko neumno. Če nič drugega, je že čisto vsak od kdaj to vprašal. Je pa seveda razlika, ali to vprašaš v okivru skupine ljudi, ki se poznajo, ali pa greš vprašati ljudi, ki jih poznaš samo po forumskih vzdevkih. Je čisto drugače vprašati znotraj družine (če ravno niso na smrt skregani, samo potem tega vprašanja itak ne bi bilo) nekaj v smislu "kaj bi pa kupili za mamo?" kot pa to isto na forumih.  Prva ima neko intimno-povezovalno noti med skupino in obdarjencem, druga varianta te note preprosto nima. Pa lahko vsak presodi notranjo vrednost obojega.

In je tudi tako, da človek vedno, kadarkoli kaj reče, vpraša, naredi - ali pa tega ne naredi, vpraša, reče, pove o sebi še kaj več. Nekdo, ki vpraša forum, kaj podariti - ima poleg konkretnega problema darila zadaj še en drug probelm (ni domišljije, ni samozavesti, ni povezanosti) in ta problem obstaja, ne glede na to, če se ga potiska nazaj. Enkrat se ogledalo nastavi. In tarkat ni posebej pametno razibjati ogledala, če podoba, ki jo slednje kaže, ni najbolj idealna.

Tudi je tako, da se ljudje največ naučimo takrat, ko smo pripravljeni slišati tudi tisto, kar nam ni posebej všeč. Ni nujno, da se vse upošteva, ampak kdor ima količkaj samozavesti, zna tudi kaj korigirati. Ampak to je proces. Vseživljenjski.

Trditev - oziroma bolj odbrus v stilu - "če ti ni ta tema všeč, jo pa preskoči", do neke mere zdrži. Od ene točke naprej pa ne več.  Ker, če se bomo srečevali samo na temah, kjer se vsi strinjajo - pa ne govorm samo o forumskih (čeprav te so salamenska koncentracija potlačene jeze forumskih uporabnikov) - potem bo zelo dolgčas. Skupine, kjer se vsi v vsem strinjajo, se na srednji rok samoizolirajo, potem pa tudi razpadejo. Tam, kjer se vsi strinjajo in vsi enarko rauzmišljajo, se v bistvu ne razmišlja.

In je tudi tako: lahko se na tej temi pogovarjamo, ali se za gospo kupi sadika od drevesa ali pa bi raje masažo in potem lahko pride še kak predlog o vstopnicah in potovanjih in potem še kakšna o copatih .....potem se pa štrena konča. Lahko pa v taki manjhni temi najdemo tudi zasnove tistega, kar dela naše odnose in naše delovanje takšne, kot so. In se lahko ponovno razmisli o tem, kakšno notranjo vrednost ima vsaka od navedenih možnosti.

 

Vendelina jr.

19. jun 2014 9:41

Recept, po katerem je težko zgrešiti - kombinacija nečesa, kar narediš sam (makar je to čestitka, torta ali pa kakšen drug ročni izdelek, ki je zgolj in samo plod tvojega truda - kjer se res vidi, da si se potrudil, tudi če končni izdelek ni ne vem kakšna mojstrovina) in pa seveda nečesa kupljenega - tu je lažje kiksniti, vendar pa se možnosti za polom drastično zmanjšajo, če se postaviš v situacijo obdarovanca oz. da osebo obdaruješ z nečim, kar bi si tudi sam želel prejeti v dar.

Life is war against boredom~

Sporočilo je spremenil(a) MiriBon dne 19. 2014 09:43

19. jun 2014 11:29

Mi bomo naši tašči oz. mami organizirali piknik (za katerega nič ne ve), domači smo ji kupili  novo vzmetnico (ki jo potrebuje), moji starši pa ji bodo pripeljali celo prikolico pripravljenih drv za v kamin kurit (ker jih bo rabla in si jih sama ne more nardit). Jaz bom spekla torte, "tamladi" ji bomo podarili še en šopek. In seveda veliko lupčkov in objemčkov :)

 

 

Lopatka

19. jun 2014 15:00

mamamia je napisal/a:

Imam talent, da vedno zadenem pravšnje darilo. In to zato, ker tiste, ki so mi blizu, poslušam skozi vse leto in si v moj mini rokovnik zapišem, ko kdo omeni, kaj si želi. Ali če kar tako dobim kakšno idejo za koga. Se še ni zgodilo, da ne bi bili veseli darila. mamamia

Tudi jaz. Predvsem zato, ker dajem darila zgolj osebam, ki mi pomenjo več in te osebe poznam. Jih poslušam in opazujem. In izbiram darila zaradi obdarovanca, a tudi zato, ker si jaz želim podariti! Kar pa ne pomeni, da podarjam izključno tistega "kar je meni všeč", ampak to, za kar vem in čutim, da bo njemu nekaj pomenilo. Moje osebne vpletenosti v izbiro darila pa se itak ne da prikriti - saj je podarjanje nenazadnje osebna gesta, izraz naklonjenosti in ne "zgolj običaj".

Zato, Iann, tudi če "trenutno nimaš idej", poskusi pomisliti, kaj vama je skupnega, o čem sta se pogovarjala, kaj je mama večkrat omenjala.
Včasih tudi "ljudje, ki imajo že vse", v resnici nimajo "vsega". Morda jim več, kot lepo aranžirani predmeti, pomeni čas, ki ga z njimi preživiš. Še posebej, če se z mamo ne videvata ravno vsak dan. Morda bo zanjo rojstni dan nekaj posebnega, če jo boš preprosto peljal na izlet v Volčji potok (če je seveda ljubiteljica rož) in na kosilo, preživel z njo nekaj uric in ji povedal, koliko ti pomeni. Če rada zbira fotografije, se z njo na izletu slikaj in ji razvij fotko v spomin na ta dan.
Včasih so stvari zelo preproste, odnose v življenju pa lepo plemenitijo

Mojca