Kosila

Pozdravljeni,

kako lepo je prebirati vaše dnevne jedilnike, vendar jaz že obopujem. Namreč, gospod mož ne je nič od tega. Če se že trudim za otroke, se maksimalno tudi za njega. Pa kaj, ko ne je ne zelenjave (razen izjemoma solato), ne riža, izjemoma makaraonovo meso in segedin, če je dobre volje. Ne polente, ne žgancev, ne pireja...Bom prej gotova, kaj sploh je: golaž, pečene rebrce (pečenka brez kosti že odpade), pečene perutničke, kakšno pečenico (krvavice bog ne daj)...Tudi razni zrezki v omaki, gredo težko dol... Da o drobovini sploh ne govorim. Opažam, da mi je že zmanjkalo idej in moči, da vsak dan v službi razmišljam, le kaj bo pa on jedel. Otroci imajo radi gobovo juho, čufte, polnjeno papriko, špinačo, puranje zrezke...Enostavno nimam IDEJ. Pomoč?

Hvala

14. mar 2012 16:59

Takega "gospoda" se lepo pusti na prisilni dieti in se teden ali 2 kuha tisto kar je všeč teb & podmladku. Ker eno je dejstvo da ima vsak od nas neke 3,4 stvari, ki nam ne grejo po grlu, drugo je pa taka izbirčnost, ki meni meji že na prepotentnost in kronično nezadovoljstvo s čimerkoli kar ti sproduciraš. Zdaj, če je vsaj trohica gospoda v tem "gospodu" bo iz te prisilne diete kaj potegnil in se bo še rešilo kar se rešiti da, če ne pa...

14. mar 2012 17:00

Špela, saj je kar nekaj reči, ki jih jé. So pa vsaj med tistimi, ki ti vzamejo malo časa za pripravo. Ko pripravljaš kosilo za vas, imej zanj pač ponev v kateri se peče njegov kos mesa in ga bo z užitkom pojedel.  Ko bo videl, da iz zdravstvenih ali drugačnih razlogov to ni najbolje, se bo sam odločil za spremembo. Dvomim, da bi njegove prehrambene navade, ki so verjetno prisotne že od davno,lahko ti na hitro in uspešno spremenila. Ne obremenjuj se s tem, če vse drugo štima.

14. mar 2012 17:37

Za človeka, ki je cca 5 stvari, pa res ni treba imeti idej.  Družini skuhaš normalno kosilo, mimogrede vržeš v ponev kos mesa za moža - eno od tistih 5 variant, pa je. V ponedeljek perutničke, v torek rebrca, golaž lahko že zamrzneš po porcijah in ob sredah nimaš dela....itd.

14. mar 2012 17:58

Kaj pa če bi gospod mož namesto tebe mozgal, kaj bi jedel, in ti lepo povedal, ti pa skuhaš. To, da si mu pripravljena ustreči ob taki izbirčnosti, je več kot dovolj. Naj ti napiše na list, kaj vse je in napiše jedilnik za teden v naprej, pa je rešeno. Ti se boš miselno manj obremenjevala, on pa ne bo gundral, da ni kaj po njegovem okusu. Pika.

14. mar 2012 18:14

Se podpišem! A ni to nekaj najlažjega? Res ne potrebuješ nobenih idej.

14. mar 2012 18:37

mamamia, se podpišem

14. mar 2012 18:43

Hu, kolk si ga razvadila (Za hec ga vprašaj, če mogoče potrebujete kuharico?) 

Da ne boš zanetila prepira - saj poznaš pregovor, da gre ljubezen skozi želodec.

Pogovor z njim je najboljša rešitev. Izbirčnežu prijazno povej, da tvoje poslanstvo ni le "kosilo za dragega" in da bi tudi ti/ostali radi jedli kaj drugega - pomagaj si s teorijami o vitaminih in ostalih hranljivih snoveh. Pa tudi o prenašanju vzorcev v družinah - kakor oče tako sin.  

Pri nas se je mladič nekaj "zmrdoval" - pa sem mu prepričljivo povedala, da kuhijna ni ženski prostor, kjer bi le jaz mama/žena v tvojem primeru/ čarala, ni samopostrežna niti ni samočistilna in ne samooskrbovalna (diši po emancipaciji žensk, vendar o tem previdno, da ne bo kdo užaljen).

Drgač pa ja, hudo je, ker tudi sama potem ne ješ dobrot in novosti, ki jih nudi kulinarika.

14. mar 2012 19:44

Mah, kar je za jest, je za jest. Če komu od odraslih ni prav, ni panike - kuhinja ni samo moja, vsak od odraslih članov gospodinjstva si lahko skuha tisto, kar mu je všeč. Mislim, da bi moj jedel samo 5 različni jedi... bi si jih tudi sam skuhal. Posebej pa za nikogar ne kuham (OK, priznam: vseeno vedno gledam, da so jedi všeč še vsaj enemu članu gospodinjstva. Stvari, ki so všeč izključno samo meni, si pa naredim takrat, ko sem sama, ali pa "za zraven" poleg nečesa, kar jedo tudi ostali.)

14. mar 2012 20:41

Meni ni problem skuhat treh različnih jedi za eno kosilo, ob vikendih to večkrat počnem. Naš problem je druga skrajnost: moj bi vedno pokušal kaj novega, in ko mu kaka novost postane všeč, jo seveda ponavljamo; in otrokoma presede, meni pa ni za debatirat in rečem: Povejte, kaj bo kdo jedel, pa pripravim. In tako potem je.

 Ampak to je ob koncu tedna, koje čas, ko ob kosilu obsedimo pri mizi, spijemo še kozarček ali dva vina, malo predebatiramo, in je skratka časa dovolj za klepet in druženje pri mizi.

Med tednom pa mi to ne pade na pamet: mož pove, kaj bi jedel, jaz mu prirpavim in sam konča, ko pride domov, sin pa med tedno doma je le redko. Včasih kaj tudi skuham zjutraj, preden grem.

Hočem reči; nič mi težko, ne pustim se pa zafrkavat.

15. mar 2012 7:25

Draga moja, a preden si se pa poročila, oziroma sta postala skupnost, a takrat je pa jedel vse od kraja? Inkluzive kalčke in tofu s sojino omako? Bi rekla, da ne.

In je stvar taka, tistega, česar nisi hotela videti takrat, ko je bil čas za to, sedaj gledaš v obilni izvedbi. Ne pravim, da si samo ti odgvorna za svojo vsakodnevno muko v stilu, kaj v lonec, ampak en del odgovornosti je na tebi. Sicer majhen, ampak en del je.

Ostalo si naj pa človek pripiše na svoj gepl. Ker človek se fura na fazon reberca, golaž, perutničke. To je strahotno malo in nedomišljeno, se bo pa na tole fural točno toliko časa dokler se ne bo:

- zgodilo, da boš končno ukapirala, da se familiji lepo pove, da ti si skuhala tole, užitno je, z dobroto in ljubeznijo pripravljeno, če pa kdo tega ne je, tamlje je restavracija, tamle je menza....ti pa nisi nič od tega.  Tudi bolj počasni člani plemena to razumejo v roku enega tedna

- zgodilo, da bo tale tvoj junak fasal prvi napad protina. To se začne pri takih mesožderih pojavljati tam nekje po štiridesetem letu....najpprej malo šepajo, potem jim otečejo sklepii na nožnih prstih in gležnju in takrat že itak ne morejo več hoditi, noga pa peklensko boli. Najkasneje tretji dan protina naredi iz vsakega ljubitelja zelenjavnih juh. Vsaj za nekaj časa.

Ti dve opciji imaš v primeru dobrega razvoja. V primeru slabega imaš pa povišan holesterol, povišan pritisk, zamašene žile, kardovaskulane zadeve.....in potem se človek malo sam s sabo pogovarja na sedmem nadstropju UKC (tam je kardiologojia)...in ob hranjenju z juhicami iz bolnice "shvati neke stvari". Recimo to, da če imaš mladoletne otorke, nimaš luksuza, da se igraš s svojim zdravjem in nimaš luksuza najedanja v stilu "jaz jem samo rebrca in golaž" in da so tvoje osebne kaprice nekaj časa na "hold".