Priprave na poletje

21. mar 2012 8:23

Teka, telo se enostavno navadi na dolgčas (oprosti izrazu), malce bi morala popestriti vse skupaj, pa bi bilo. Ni treba teči vsak dan, telo rabi tudi pavzo, razdalje je treba spreminjati, morda malce zamenjati teren (bregov imaš doma dosti), kaj pa npr. kolo ali hitra hoja v breg... In pred tekom par vaj, po teku tudi...

21. mar 2012 10:04

Loni, bom upoštevala nasvet!

21. mar 2012 13:13

Teka, mogoče pa tvoje telo ni sprogramirano, da bi imela 5 kil manj, kot jih imaš. Poznam eno , ki je imela v glavi številko 55 (to je kil za svojo težo, da ne bo pomote). S precejšnjo mero stradanja je prišla na 55 kil - za cela dva dneva, potem se je "zredila" spet nazaj. O ta isti številki je sanjala kar nekaj let. Ko je enkrat počistila podstrešje, je naročila možu, naj tehtnico skrije (ali vrže v smeti) in si nabavila dovolj veliko ogledalo, da se je v njem videla od glave do pete. Danes je dama zrelih let in izgleda OK, čeprav se še vedno (ali že spet) pritožuje...

Kar tako brezglavo tekati zelo življenje za nekimi sanjskimi kilami ne pripelje nikamor.

22. mar 2012 7:06

Določeno kilažo nam je enostavneje vzdrževat kot kakšno drugo, pri sebi sem opazila, da sem se pri tisti tudi cifri zelo dobro počutila. Tko da nekaj bo na tem. 

Včasih je razlog, da grejo kilce zelooooo počasi dol tudi v nenehnih dietah oz v jo-jo efektu al kako se že reče. Vsako leto parkrat 5 kg gor 5 kg dol pa počasi ne gre več tko zlahka dol 

22. mar 2012 7:21

, nisem zadovoljna z napisanim in se tudi čisto ne strinjam

22. mar 2012 7:59

Vanja, meni je tudi teh 55 kil bingljalo pred očmi, dobesedno na vsaki šipci od očal je bila ena petka namalana. In kaj je ratalo ven iz tega, sem prišla na teh 55 kil (tudi pod), in je res, moje telo se s to kilažo enostavno ni moglo sprijazniti. Počutila sem se prešvoh za početi karkoli. Lani ali pa mogoče predlani sem šla na DIF, kjer so me premerili podolgem in počez in mi povedali, da je za način življenja, ki ga furam, moja idealna teža dobrih 58 kil. Vzeto na znanje. Od takrat sem še enkrat padla na 56 kil (bolezen), a sem hitro prišla nazaj na slabih 59 in zdaj sem tu nekje, pozimi dve kilci gor, poleti pa tam, kjer imam za biti. Čeprav se mi tistih 55 še vedno včasih namala na očala in vem, da bi zlahka prišla nazaj, pa raje ne bom poskušala. Takrat raje pogledam eno svojo fotko in takoj padem na realna tla. Kost in koža, nikoli več!!! Raje malo zdrave izolacije, čeprav mi gre včasih na živce.

22. mar 2012 8:22

Jaz pa poznam eno punco , ki sicer ni bila debela, ampak tako bolj povne postave. Je tudi velika in ima blazno goste in skodrane lase ter neverjetno prikupen obraz (lička in to). No zdaj je shujšala:S

Ni mi všeč...sploh ji ne paše. Prej se mi je zdela tako nekako seksapilna, eksotična oz. nevem kako naj se izrazim:P Zdaj je pa...no pač ni mi všeč. Tista polna postava ji je takoooo pasala na obraz in vse...

Jaz vztrajam:D Čakam odg. nekaega gospoda športnika, ki se potika po kulinariki kaj mi bo kaj svetoval:D

Dobro jutrooooooohttp://www.youtube.com/watch?v=TQQ6SfPZggw

22. mar 2012 8:39

Sprijazni se, Teka, punce imajo prav. Če hočeš drobro voziti skozi življenje, je treba poslušati svoje telo, čeprav se vedno ne strinjata - ker v končni fazi vedno zmaga telo, razen če si pripravljena zaradi svojih številčnih domislekov postaviti na kocko svoje zdravje. Verjemi, telo lahko udari nazaj na zelo veliko različnih načinov, več, kot si jih lahko zdaj zamisliš. Ne pravim, da se moraš valiti skozi življenje s 30 kilami viška - pa saj to očitno tudi ni tvoj problem. Vendar pa se skozi življenje veliko lažje rine s trezno glavo in pol kile več kot pa oguljena do kosti, pa stalno na meji omedlevanja (da bolezni spolh ne omenjamo). Ker pri večini žensk je ta namišljena idealna teža tako ali tako pod dejansko še zdravo težo zanje. 

22. mar 2012 9:41

Mislim, da me narobe razumete... No da se malo bolj opišem...Velika sem 165, tehtam 68 kg in to je absolutno preveč. In stara ja preko 30.Ne rinem z glavo skozi zid. Dolga leta mladostniška sem bila suhica-razumem...Potem ko sem se enkrat "umirila" sem šla na 62 kg in jih dolga leta držala, brez kakih podvigov pri gibanju in prehrani. Po porodu sem shujšala na 52, kar je bila kost in koža od mene,očitno so mi to naredili hormoni in dojenje. No potem se je pa teža počasi, avstrajno začela dvigat na 68 kg. No in pri 62 sem se počutila čisto odlično, pa čeprav še vedno ni bila tisto moja idealna teža. Tako punce...ne strmim k 55. Mogoče se vam zdim otročja, ampak vsak ima želje in sanje in pravijo če si nekaj močno želiš, boš tudi dobil...

Lep sončen pozdrav

22. mar 2012 9:53

TO TEKA!!!!

Lepo povedano:P