Oddaja "100 miles diet"

pozdravljeni.

zadnjič sem na enem od slovenskih tv gledala oddajo 100 miles diet, kjer se je nekaj družin odločilo jesti hrano, ki jo lahko pridelajo v okolici 100 milj. ideja mi je zelo zanimiva in logična, saj je najbrž res naše telo navajeno hrane iz okolice, ne pa eksotike. sicer je bila šele prva oddaja, a že takoj na začetku so ugotovili, da sploh ne vedo, kaj jesti oz. kaj raste v okolici (npr. riž sigurno ne). :)

mi pomagate sestavit seznam hrane, ki raste v naši okolici?

TheNatkica

8. mar 2012 13:53

Krompir, paradižnik, paprika, bučke, fižol, zelena solata (več vrst), grah, pšenica, koruza, repa, pesa, jabolka, hruške, češnje, maline, jagode, korenje, koleraba, ohrovt, zelje, repa, ...

Hrane je ogromno, tako da stradali definitivno ne bi ne vem pa, kje so živeli ti ljudje, ki so bili v oddaji. Jaz večinoma jem hrano, ki raste ali bi lahko rasla v moji okolici, riža pa itak ne maram preveč

8. mar 2012 14:02

Meni bi bila taka dieta tako zelo grozno dolgočasna, da na to niti pomisliti nočem. Kupovati zelenjavo pri kmetih, to še gre, da pa recimo živi v Mariboru in zaradi tega ne smeš jesti ničesar kar pride iz morja, je po mojem (ne)skromnem  mnenju ena sama velika zabloda.

Sicer pa vsakemu svoje.

The natkica, ne poveš nam, kje živiš. 100 km je zelo malo.

8. mar 2012 14:05

8. mar 2012 14:06

100 milj je 160 km.

8. mar 2012 14:15

ma kako da ne bi vedela, da je 100 milj 160 km. Res ne vem, zakaj uvažajo vse trapaste ameriške oddaje. Predvidevam, da je ameriška.

Zdaj mi je šele jasno, zakaj TheNAtkica to sploh sprašuje.

Drugače je Proximin odgovor (spet) zadetek v črno.

8. mar 2012 14:16

Uh, na razdalji 160 km od mene definitivo pridelajo vse, kar potrebujem sicer jem tudi banane in kivije, ampak umrla ne bi brez tega. Imamo kar srečo, da živimo na tako rodnem območju in da imamo tako podnebje

8. mar 2012 15:19

Hehe, tudi riž! (če se mi prizna za mišji rep nad 160 km)

lp

8. mar 2012 16:07

JJ, saj kiviji rastejo pri nas, pa celo nekaj banan tam pri Dobrovniku.

Meni bi se zdelo teh 160 km (no ja, nekje okoli nas pač) bolj smiselno  razširiti, pa če na 300 km, če bi potem jedli večinoma le to, kar v tem krogu zraste .

Bio jabolk, ki so zrasle na drevesu na Novi Zelandiji nam pa res ni treba jesti, no. O tem bi veljalo razmisliti, če sploh kupiti za uporabo pripravljeno solato, ki so jo pripravili nekje v Franciji, recimo. To se meni zdi sporno.

Je pa trenutno modeno govoriti (se bojim, da veliko dalj od govorjenja večinoma ne bo prišla dnevna politika) o samooskrbi, domačem, kar poglejte, kako so to izkoristili recimo, skoraj vsi trgovci.

8. mar 2012 17:25

ja ti američani dostikrat zablodijo in iščejo neke ekstreme, meni je žal, oddaja mi je trapasta. oziroma ne vidim smisla.. tako da sem bolj na proximini strani

8. mar 2012 17:59

Pa tu je še ena majhna, majčkena malenkost, ki lahko veliko vpliva na izbor hrane. Ne jemo nič, kar ne raste raste v 100 miljah, ali ne jemo nič, kar se ne da pridelati v 100 miljah. V prvem primeru je to: jejmo kot so jedli naši predniki; v drugem pa makrobiotika (z mesom seveda).