Iščem službo

16. nov 2012 14:37

Delodajalec, ki je to trdil, bodisi nima pojma, ali pa namenoma laže, vsaj kar se prevozov na delo tiče. Je pa res, da je to v različnih državah in pri različnih skupinah delodajalcev urejeno različno, ponekod tudi preko davčnih olajšav. 

16. nov 2012 15:30

Sem imela kolega, ki je stanoval dobesedno čez cesto naše skupne službe, in je dobival nadomestilo za prevoz na delo. On si še čevljev ni obrabil, kaj šele avta ...

16. nov 2012 15:43

Ja, saj ekscesi gredo v eno in drugo smer - je pa dejstvo, da če ukinejo povračilo za prevoz na delo, si marsikdo preprosto ne bo mogel več privoščiti hoditi v službo. 

16. nov 2012 16:41

Ja ,nadomestilo za prevoz dobivajo ;) ,stalni naslov v (recimo) v Kobaridu,stanuje pa v Idriji pri punci,vendar ni prijavljen pri njej!!!!Pride peš v službo,pa še plačajo mu kilometrino ( 60km )

16. nov 2012 16:56

Hja, jampina, vedno nekaj dobivajo "eni drugi", a ne? Take stvari so predvsem stvar poštenosti vsakega posameznika (in njegovih sodelavcev) in seveda nadzora. So se tudi pri nas dogajale, seveda, ampak zadnjih par let presneto pazijo na vsak meter, ki ga prehodiš ali prevoziš, pa kup birokratskih umotvorov je tudi zraven, tako da zdaj v praksi v nekaterih primerih dobivajo veliko večja nadomestila tisti, ki se vozijo 4 km daleč, kot tisti, ki jih naredijo 25. Gledajo pač na to, ali javni prevoz "obstaja" ali ne, pri tem sploh ni važno, da bi recimo za 25 km dolgo pot z mestnim in primestnim avtobusom porabil več kot 3 ure v eno smer. Jaz bi porabila manj časa, če bi v službo tekla, kot pa se pripeljem z avtobusom, pa kaj naj zdaj. Take zavesti, da bi vsak dan 2 krat tekla po uro in četrt, pač ne premorem, četudi mi nihče ne brani - pa še bi spravila vsak mesec denar za mesečno v žep, jupi, da ne govorim o slavi na maratonih... Sem pa delala tudi že v tovarni, kjer so kot oddaljenost od delovnega mesta šteli zračno črto med tvojim domom in vhodom na tovarniško dvorišče. Genialnosti birokracije pač ni kraja. 

Prosim samo samo za namig: kje pa imaš tako krasno službo, da ti plačujejo kilometrino? 

16. nov 2012 17:00

 jampina, če si tako prepričana v  podatek ( to pride kar lep znesek, ne?) zakaj pa omenenjega  gospoda ne prijaviš?Ali vsaj kako drugače daš vedeti, da veš... da je skrajno nepošteno okrasti firmo za 12o km na dan!

16. nov 2012 17:30

Moje osebno mnenje je, da je tema malo skrenila od prvotnega cilja sem se pa oglasila glede na komentar, ki ga je napisala jampina. Ko sem bila jaz še delovno aktivna ( 5 let sem že upokojenka ) smo imeli sodelavca, ki je imel stalno prebivališče v Tržiču, že dalj časa pa je živel pri dekletu v Ljubljani. Jasno je, da je za to izvedel tudi naš delodajalec. Fanta je poklical na zagovor, ter od njega zahteval, da nemudoma prijavi začasno bivališče, ali pa naj si začne iskati delo drugje, tudi z obrazložitvijo, da navsezadnje to ni pošteno tudi do njegovih sodelavcev. Fant je mimogrede pridobil pravi naslov in s tem tudi manjše povračilo, še danes je v tem podjetju in pravi, da mu to nikoli več ne bo prišlo na misel. 

Kljub težkim časom, v katere smo zabredli, ni vse samo temno. Naš družinski prijatelj, ki mora še nekaj let oddelati, da pride do upokojitve, na vprašanje kako je ? vedno odgovori: Ni rožnato, je pa prebavljivo. Prispevke mi plačujejo, vsak mesec dobim plačo, ko bi vsaj še otroka že končno našla enkrat redno službo......

Vsem, ki bi radi delali in iščete službo, želim veliko sreče, potrebujete jo, pozdrav

16. nov 2012 18:32

Logično je, da delodajalec rajši zaposli nekoga, ki stanuje bližje službi. Nadomestilo za prevoz (0,18 EUR/km ali cena vozovnice) je res dodaten strošek - ampak ne le za delodajalca, enak strošek je tudi za zaposlenega. Ker je to le povračilo, s tem nihče ne zasluži - delavec si s tem le povrne stroške, torej ni na plusu, podjetje pa viša stroške, če je delavec od daleč. Je pa lepo, da nam zakoni še  dovolijo izplačevati neobdavčena povračila, glede na to, da v nekaterih državah tega več ni. Ni mi pa jasno in ne prav, da nekateri delodajalci tega ne izplačujejo, oziroma omejujejo razdalje v kilometrih, saj je to eden izmed redkih neobdavčenih plačil zaposlenim. Če že morajo reducirati stroške, teh res ni modro.

16. nov 2012 21:41

Če sem prav slišala sinoči na oddaji Pogledi Slovenije, ko sem malo "šaltala" programe, je en delodajalec zatrjeval, da je Slovenija edina država v EU, kjer se delavcem še izplačuje prevoz in malica.
Če bi bila jaz še aktivna, bi mi bilo čisto vseeno, če tega ne bi dobivala, le da bi bila plača tako visoka, da mi ne bi bil problem iti na kosilo in se pripeljati od koder že. Je vseeno iz katerega žepa vzameš, le da imaš kaj vzeti, ne?

naor[/citat]

Naor, zadela si tisto, kar mislim in cem jaz.

Je pa Slovenija edina država, kjer so bogati obogateli  v nekaj letih za toliko kot so drugje pridelale štiri generacije v uspešnih pogojih.

Preveč bogatih je na račun podjetij, ki jim je odzvonilo.

17. nov 2012 7:58

Ni ravno edina, je pa res, da je v obupno neslavni druščini držav, ki niso imele odgovora na tranzicijsko prvobitno akumulacijo.

Ker to plenjenje - kar je prvobitvna akumulacija - to je tisto, ko se z zvijačnostjo in različnimi načini, kako nekoga "okoli prinesti" pride do bogastva - se je je v Angliji, Franciji ipd dogajala v 17. stoletju. Takrat so nesrečne kmete malo okoli prinesli, pokupili zemljo, ljudi spremenili v najemno delovno silo ali pa v vojake in se je bogatelo in je nastala kapitalizem.

S tem, da je vmes prišlo že mnogo generacij, pa se je bolečina iz 17. stoletja nekako porazgubila.

V Vzhodni Evropi in na Balkanu se je pa to zgodilo ob koncu 20 stoletja. Slovenija v tem prvem ciklusu, ko se je tako ali drugače legalno kradlo (v bivši Jugi je to šlo paralelno z vojnim dobičkarstvom, v ostali vzhodni Evropi se je to dogajalo paralelno s hitro in ceneno privatizacijo), nekako ni bila tako involivirana in smo živeli v eni hudi zablodi, da je naša družba pred tem imuna.

We were wrong. Ga ni cepiva proti pohlepu, če je pa državna oblast ta pohlep še nagrajuje ali ga varuje, potem se pa družba dolgo časa otepa s to boleznijo.

O delodajalcih, ki mislijo, da je glavna težava plačevanje malice in prevoza na delo in regresa, imam izdelano mnenje. Nekdo, ki razmišlja o malici in prevozu na delo kot strahotni konkurenčni zavori, ne sodi na nobeno vodilno mesto. Na vodilno mesto sodijo taki, ki znajo poiskati kakšno kreativnost, ki bi se prodajala. In se ob tem vedno spomnim tiste izkušnje s paketi parketa (hrastovega, les iz Slovenije, tretje z gozdovi najbolj porasle države v Evropi), ki ga je naše pleme kupilo od proizvajalca v Avstriji. Ker je pač nek Johann zmogel domisliti tisto z rezanje lesa in to sedaj prodaja, na drugi strani Karavank pa Janez pleteniči nekaj o stroških za malico.

Sicer grem pa danes na demonstracije.