Poligraf

17. maj 2012 22:13

Mamamia, to ni čisto res. Iz lastnih izkušenj ti povem, da je v prejšnji službi kar naprej v zraku visela grožnja, ker je šef zaradi notranjih intrig (predvsem svojih) kar naprej na vrat dobival inšpekcijo. Prijave so se vrstile, anonimke po časopisih tudi ipd. Med kolegi je krožilo celo žaljivo pismo in takrat nam niso grozili le s poligrafom, pač pa tudi s testiranjem pisave. Toliko o mobingu, ki smo ga prestajali vsi, ko smo kar naprej znova in znova pojasnjevali svojo nedolžnost, prestajali razne psihične štihprobe.

lp

17. maj 2012 22:25

No in kak ste si to predstavljali, da vsak šef, ki se mu sprdne pokliče na policijo in reče pridite s poligrafom in grafologom? Malo razmišljajte s svojo glavo, ne se pustit vsega nasrat no...

Frina ona s sekiranjem na zalogo je pa dobra - bom kdaj ponucala. 

Začetnica

17. maj 2012 22:39

Ni bil moj point v tem, kdo je verjel in kdo se je oz. ni pustil nasrat, želela sem povedati, da v taki službi ni vredno vztrajati. Če le imaš izbiro. Pa da se to dogaja. Pa to tudi vem, da imajo policaji pametnejše delo, kot poslušati kaprice enega prepotentnega šefa.

LP

17. maj 2012 22:50

Glede na to, da si citirala mamamio in opisala, da nima prav, sem sklepala, da je bistvo tega, da mamamia nima prav - kakorkoli se opravičujem, ker sem zgrešila point.

18. maj 2012 9:22

Dekleta

Poligraf se je izvajal na željo vodstva, da se izločijo osumljeni.

Moram povedati, da delam v firmi s tujim lastnikom.

Večinoma vodi posle managerka po vseh poslovalnicah po Sloveniji.

Tokrat se je vmešal njen nadrejeni, torej direktor.

Gre se za znesek cca nekaj tisoč evrov, za nekoga veliko, za nekoga zanemarljivo.

Moti me tukaj v bistvu to, da so na poligraf poslali zaposlene, študente pa policaji še izprašali niso.

Ustvarila sem si svojo sliko, svoje sume, nekaj sem jih lahko povedala kriminalistki na poligrafu,

določene stvari me še mučijo in razmišljam, da bi se odpeljala na pp k kriminalistu, ki vodi naš primer.

Bojim se, da bi me zavrnil, češ ne vmešavaj se v naše delo, saj mi je že prvi dan ko sem mu težila za prstne odtise dejal, da preveč TV gledam.

Kaj pravite na to?

18. maj 2012 9:25

Ja glej syu to je stvar tvoje morale, če boš šla kaj povedati ali ne. Razmisli, če si prepričana o dejstvih, da neboš komu škode naredila. Te pa noben policist ne bo zavrnil, če boš svoje trditve lahko s čim podkrepila.

Začetnica

18. maj 2012 13:20

Lahko vam grozijo s tem. Toda ali so vas že poslali na poligraf? Moja poanta je bila v tem, da s poligrafom dela le policija ob obravnavi sumov zavoljo kaznivih dejanj, ne pa da lahko dirketorji ali kdor koli drug kar tako zaposlene pošlje na poligrafsko testiranje.

Da je pa grožnja s tem, če ne gre za obravnavo kaznivega dejanja, mobing,  se strinjam.

18. maj 2012 15:55

Takle primer, ko ne-posebej-omikan menedžment grozi zaposlenim s poligrafom (ali s čemerkoli podobnim) ni tako redka zadeva.  Je vseeno ali gre za tujega ali domačega lastnika, ko pride nekdo, ki je brez širše omike prišel do denarja ali položaja, bo slednji lomastil in to čisto ves čas. Oziroma, dokler ga lastna požrešnost ne bo dotolkla ali pa bo tudi sam/a poklican na poligraf - odvisno od tega, kaj bo prej.

To je dejstvo.

Kot je tudi dejstvo, da je bolje imeti zanič službo, kot pa biti brez službe. In ko je nekdo izpostavljen mobingu (jaz sem nekaj takega doživela 20 let nazaj) se mora na eni točki odločiti, kako se temu upreti, ker če se ne bo, se bo spremenil v cunjo. Je pa stvar taka, da se z nergičnim dretjem in postavljanjem take stvari ne rešujejo.  Za začetek se je treba odločiti, ali se išče nova služba ali pa se gre v boj za popravo krivic. Ker obojega en sam človek ne more istočasno početi. Ko se pa odločiš za eno od možnosti, se pa rešitve začenjajo prikazovati. In še nekaj, karkoli se počne, bodisi iskanje službe, bodisi boj, to se počne s hladno glavo in umirjenostjo. Če se človek sekira, si jemlje energijo. Kadarkoli se kdo sekira in službene stvari razume kot napad nase, že izgublja. Bolje je takrat, ko se člove zaloti v samopomilovanju narediti, kaj-pa-vem, nekaj počepov, sklec, malo teči po ulici, bosta glava in telo zelo hvaležna.

2. jun 2012 11:36

Če koga zanima, bom napisala zaključek zgodbe.

Po enem mesecu negotovosti mi je nadrejena sporočila, da direktorji ne dovolijo moje vrnitve,

ker naj bi se zamenjala postopoma vsa ekipa in zato iščejo nove ljudi.

Toliko o poštenju in morali.

Boli me to, da so ostali še vedno tam in lovijo zadnje priložnosti, da si na tuj račun opomorejo.

Zdaj sem brezposelna, brez samozavesti, razočarana, prizadeta.

Zapiram ta vrata in iščem nova, da jih odprem.

Kdor ve za koga, ki potrebuje, res da starejšo, ampak pridno delavko, pošteno, zanesljivo, po izobrazbi trgovko, z iskušnjami v gostinstvu, naj mi pomaga odpreti ta nova vrata.

Hvala

2. jun 2012 21:59

Take stvari me res bolijo. Nikoli nisem dovolj pripravljena na novo norost delojemalcev.

Kdo delo jemlje in kdo ga daje - že v štartu je narobe.