12. mar 2012 17:28
V soboto se spakiram, oblečem, zapustim sobo, prosim na recepciji, da mi obdržijo prtljago, do enih štirih, ko je po moje zadnji čas za odhod na letališče, in počasi sprehod do kavarne haiti, da se srečam s senor Ivanom.
Pri takšnih stvareh, kot je srečanje s nekom, ki je zdavnaj zapustil Slovenijo ( ex Jugo ), sem pa jaz mal zadržan. Ljudje si imajo svoje resnice, travme, bolečine........... kar koli, to vse spoštujem, jaz si tudi imam neko svojo resnico, nobenega ne mislim v nič prepričevat........
Izkaže se, da je g. Ivan možakar in pol. Ima osemdeset let, ko ga vidiš, nikakokor mu ne bi dal več kot šestdeset, ko se s njim pogovarjaš bi mu jih dal še manj, tako lucidnega sogovornika ne srečaš pogosto. Možakar je končal gimnazijo ( nekje na primorskem ), kolikor se mi zdi, drugih formalnih šol niti ne, je pa zelo " načitan " vse ga zanima. Kot otrok, je bil ministrant pri njihovi cerkvi, dokler je šlo, ko pa je začel mal preveč spraševat okrog cerkvenih dogm, je bilo veselja konec in več ni ( kolikor se spomnem ) niti v cerkev hodil. Cela zgodba se ponovi s komunisti, s njihovim prihodom na oblast, pa, ker je takrat ( obdobje po drugi svetovni vojni ) bilo mal nevarno se ne strinjat s veljavno " ideologijo ", je odšel čez mejo in pot ga je prinesla v Peru. Tako vsesplošno razgledanega človeka redko srečaš, prijeten sogovornik kakšni so redki, tudi če se s njim na strinjaš o vsem ( recimo o muslimanih ), možakar te posluša tudi kadar mu oporekaš ( ali se ne strinjaš ), veliko mu je jasnega tudi o kapitalizmu ( upam, da sem mu približal tudi kakšno " nal bolj kritično " stališče, razočaran je nad splošno izobrazbo perujcev ( tudi visoko izobraženih ), možakar dobro pozna perujsko zgodovino, kar je tudi med perujskimi izobraženci ( no verjetno bolj tehnično usmerjenimi ) redkost............. skratka od enajstih do skoraj štirih, je čas potekel kot bi mignil, jaz sem pa mogel na letališče.........
ežoj
je A
, ker je spet doma.Zdaj bo malo počival, malo pisal spomine, pol mu bo postalo dolgčas. Pogledal bo na globus in tam, kje se bo ustavil prst, je njegova naslednja destinacija. Mi bomo pa sedeli pred računalniki in čakali na njegovo poročanje.
