Ežojevo potovanje v peru

11. mar 2012 18:38

Čeprav polje v tebi vandrovska kri, bo tole verjetno en izjemen večer. Spet doma, kaj lepšega se ti lahko zgodi na koncu enomesečnega potepanja.

11. mar 2012 20:11

ežoj 

11. mar 2012 22:19

Ne morem verjet, uspelo ti je brez naravnih katastrof!

Dobrodošel doma !

12. mar 2012 8:44

Kje so slike iz letališča, da vidimo, da si doma? Pa poljubljanje domače zemje (najljubša kulinaričarka naj se sama grebe)? Ežoj, boš moral delat popravnega...pa ponovno pot pod noge...

12. mar 2012 11:04

Eh vraga.. a je že konec a kaj..

Kaj bomo pa zdaj brali med malico? Bomo drugič kulinaričarke denarčke zbrale za dodatno štipendijo, da bo dlje luštno. Samo popotnik ne vem če nam bo zdržal dlje.

12. mar 2012 12:16

Jovita, nobenga poljubljanja domače zemlje ni bilo, sem šla špejat na Brnik

Samo en trop Ežojevih najljubših Kulinaričark je bil tam, tiste, ki so imele razglednico s seboj, so se lahko postavila v vrsto za poljubljanje...

...tko da jst sm šla na en kafe pol pa domov...

12. mar 2012 16:30

No, zdej si se pa že naspal, nafutral mačke, ribe in ostale domače živali, prekontroliral vrt, zdaj bi biulčas za eno mini javljanje s tvoje haciende, pa magari kar iz pritlične etaže.

Čeprav, po vremenu sodeč, bi znala bit tud že zunanja jedilnica odprta, če ne že tudi restavracija. Malček nerodno je edinole to, da je danes najmanj prijazen dan za nakup rib v v aškem ribniku, ampak, kak kremenatl, pardon, kos reberc se pa menda tud pob ponedeljkih najde na pultu mesarjevem, ne?

Da si dobrodošel doma, je pa samoumevno, aneda?

12. mar 2012 16:52

tinca, tinca, čak mal, ni še konec, se me kar tako na hitro ne znebite, še eno parkrat se bom oglasil v tej temi. Vsem hvala lepa za dobrodošlico doma ( no razen tistim, ki skozi zobe izustijo " ....... a, kurba študentska, se je le privlekel domov " ).

Če sem že doma, pa tudi se spodobi, domače kosilo, pa nič spektakularnega, le enolončnica, da ne rečem čorba od ohrovta:

to je pa nekam zdravilno, po poti in za urejanje bioritma.

Pa drugač, petek je minil kar v enem laufanju sem ter tja, planirano je bilo, da grem mal rit namočit v Pacifik ( noge sem že ), pa se nekam ni izšlo, pa mi tudi ni ne vem kolk žal. Zjutraj, med ostalim tudi zaradi uživanja v joggingu, sem se sprehajal pri obali ( Pacifika, seveda ), pa se mal vsedem na en zid, opazujem surferje, poslušam bučanje oceana........ ma naporno, ne vprašajte, treba je bilo vse to izdržat, pa mi pride policaj, pa skor boječe, opravičujoče......, če lahko govori z mano. Hodi na tečaj angleščine, morada ima kakšno uro več kot jaz španščine, pa bi rad vadil angleščino........ pa še zravn, firbčn je, pa ne kot policaj, kot navaden državljan, odkod sem, kje pa je Slo, a je to blizu Čečenije, a je to od bivše  sovjetske zveze, pa kolk stane letalska karta iz evrope do Peruja in nazaj, pa, a so v Sloveniji hribi, a so tudi reke, a je to podobno kot v Peruju, kako se mi dopade hrana, a sem poskusil čebiče ( cebiche ), a bom to znal razložit v Slo, kolk je to dober..... vprašanj ne konca ne kraja, bi on en ku*rc zvedel s njegovo angleščino, če bi ne bila moja španščina vsaj taka kot je. On je en tak " turistični " policaj, na plaži, oblečen kot se šika za plažo, nekakšen črn ( ali pa je temno moder ) klobuk, kratke hlače, majca s izvezenim omblemom policije, in seveda pištola za pasom, pravi, da je ta kraj, pri obali včasih bil zelo nevaren, ti enostavno od zadaj pride možakar s pištolo, in zahteva vse kar imaš, ali te ustreli........... veliko je " problemas social " ( ja, in ravno jih bojo razrešili s večjim številom policajev........... no, do neke mere že, ker so v policijo sprejeli ( verjetno ) polovico prejšnjih roparjev, jim naredil kak tečaj in sedaj lovijo bivšo drugo polovico prijateljev ( matr, a ne, da sem žleht ) ). Kakorkoli, ko sem omenil one luštne policajke, takoj je vedel, policia transito, takoj se je videlo, da je fovš, ker so one verjetno " prave policajke s šolo " ( to je seveda le moje sklepanje, pa mimgrede, v Peruju, je tudi za ženske obvezna vojaščina, ki enako kot za moške, traja dve leti, ja, ženske so pač enakopravne, a ne?  ).

Kakorkoli, od popoldanskega namakanja riti v Pacifiku ni bilo nič ( zmanjkalo časa, pa po pravici povedano sem se mal bal, da spet ne izgorim na soncu, kajti to je tam zelo varljivo ). Zvečer sem mislil, da se dobimo s Dašo in njenim možem, da še kakšno rečemo, pol tudi od tega ni bilo nič............. dala pa mi je telefon od senjora Ivan Prosena, ki že 60 let živi v Peruju, in rad poklepeta s kom po slovensko. Zvečer ga pokličem, seveda se oglasi senjora Prosen in mi neki govori, na kar ji jaz razložim, da " no entiendo nada, porque, yo no ablo espanjol " na kar me vpraše za ime............. in se oglasi senor Ivan, in se zmeniva, da se dobiva v soboto ob 11 v kavarni Haiti .

TBC

12. mar 2012 17:01

Ežoj, dobrodošel.

Ja po taki naporni poti se res prileže ena čorba.

Pa še kar kaj zanimivega napiši.

12. mar 2012 17:28

V soboto se spakiram, oblečem, zapustim sobo, prosim na recepciji, da mi obdržijo prtljago, do enih štirih, ko je po moje zadnji čas za odhod na letališče, in počasi sprehod do kavarne haiti, da se srečam s senor Ivanom.

Pri takšnih stvareh, kot je srečanje s nekom, ki je zdavnaj zapustil Slovenijo ( ex Jugo ), sem pa jaz mal zadržan. Ljudje si imajo svoje resnice, travme, bolečine........... kar koli, to vse spoštujem, jaz si tudi imam neko svojo resnico, nobenega ne mislim v nič prepričevat........

Izkaže se, da je g. Ivan možakar in pol. Ima osemdeset let, ko ga vidiš, nikakokor mu ne bi dal več kot šestdeset, ko se s njim pogovarjaš bi mu jih dal še manj, tako lucidnega sogovornika ne srečaš pogosto. Možakar je končal gimnazijo ( nekje na primorskem ), kolikor se mi zdi, drugih formalnih šol niti ne, je pa zelo " načitan " vse ga zanima. Kot otrok, je bil ministrant pri njihovi cerkvi, dokler je šlo, ko pa je začel mal preveč spraševat okrog cerkvenih dogm, je bilo veselja konec in več ni ( kolikor se spomnem ) niti v cerkev hodil. Cela zgodba se ponovi s komunisti, s njihovim  prihodom  na oblast, pa, ker je takrat ( obdobje  po drugi svetovni vojni ) bilo mal nevarno se ne strinjat s veljavno " ideologijo ", je odšel čez mejo in pot ga je prinesla v Peru. Tako vsesplošno razgledanega človeka redko srečaš, prijeten sogovornik kakšni so redki, tudi če se s njim na strinjaš o vsem ( recimo o muslimanih ), možakar te posluša tudi kadar mu oporekaš ( ali se ne strinjaš ), veliko mu je jasnega tudi o kapitalizmu ( upam, da sem mu približal tudi kakšno " nal bolj kritično " stališče, razočaran je nad splošno izobrazbo perujcev ( tudi visoko izobraženih ), možakar dobro pozna perujsko zgodovino, kar je tudi med perujskimi izobraženci ( no verjetno bolj tehnično usmerjenimi ) redkost............. skratka od enajstih do skoraj štirih, je čas potekel kot bi mignil, jaz sem pa mogel na letališče.........