Ežojevo potovanje v peru

21. mar 2012 21:22

Mogoče jih je celo jedel, pa ni vedel, ker je bilo vse enakega okusa, zaradi začimb, ki jih dodajajo.

Je mislil, da je .

23. mar 2012 14:27

@hedonist: žal, nikjer nisem tega videl, islil sem, da je to tista žival, ki sem je na kuncu slikal v tržnici v Iquitosu, vendar ni ta je veliko večja, katera je to žival niti sam ne vem, im kremplje, eno punco sem vprašal na recepciji, pa ni nič vedla, pol sem btskal po internetu, izbrskal, da je to " gvinejski prašič " , pa, kot se rad zgodi, v resnici ni niti gvinejski, niti prašič............. , morda se to je kej v hribih, tam pa jaz nisem hodil in zaradi tega nisem nikjer omenil čaja od kokinih listov, ki se poslužuje v višavah tudi kot zdravilo proti višinski bolezni ( s kančkom žlehtnobe, deluje podobno kot jabolko proti prehladu:  če imaš višinsko bolezen in piješ čaj od kokinih listov si zdrav po treh dneh, če nič ne piješ si zdrav četrti dan ).

Zimt, na tvoji prvi sliki je verjetno kašna sopa de ...........

Evo, iz Iquitosa sopa dieta de pollo:

in recept pijače iz koruze, ki si jo ( pijačo ) omenila:

23. mar 2012 14:39

Pa še za Mygrace:

zgornja slika je zanimiva, ker iz " tistega v sredini cveta ( ne vem kako se mu reče, a je prašnik ali tuček........., tist ki ( menda ) trosi pelod, naj mi bo neznanje oproščeno, je že enih par let od takrat, ko sem se to učil v šoli ) zraste ( kot ) nov cvet! 

23. mar 2012 15:30

Ežoj,  

23. mar 2012 15:57

Mani je všeč sopa dieta!

23. mar 2012 18:09

Vseeno hvala Ežoj, sej, morda pa budre na žaru jedo bolj v Čilu , Ekvadorju, .......kdo ve. No sem sicer dobil neke info od ene kulinaričarke, sem tudi njej hvaležen za trud. So bile pa druge fotke zverin , ki si jih objavil tudi zanimive, matr, vse bi poskusil...

24. mar 2012 22:39

Meni ima pa pogled hudomušnega zlodeja.

lp

25. mar 2012 14:08

Prekrasen primerek hibiskusa !  Kaj takega nisem videla še na nobeni fotografiji. Enako tudi tisti grm nad hibiskusom .

Ežoj, dobra novica.  Črna koruza lepo kali . Seveda so bila to le testna zrnca, posebej nakaljena zunaj zemlje.

26. mar 2012 10:37

Se nisem mislil več oglašat v tej temi, saj je bilo dovolj, potovanje je zaključeno, kaj bi naprej vlekli vse skupaj, pa sem se premislil, ko sem dobil E-mail. Oglasil se mi je senor Hose Mentiroso iz Perua. Pravi, da verjetno nisem vedel, da pri njim imajo tudi podoben kulinarični portal le, da se tam imenuje cocinarika ( menda se da videt na www.cocinarika.net, jaz nisem preverjal, verjetno je res ). Pravi, da je nek njihov član s nikom » esoh », ravno v tem času, ko sem jaz bil v Peruu, obiskal Slovenijo in se od tam oglašal s svojimi vtisi. Poslal mi je njegovo prvo javljanje iz Slovenije, pa pravi, morda bo za slovensko občestvo zanimivo njegovo videnje naše domovine, in mi dovolil ( menda s dovoljenjem njihovega šefa cocinarike senora Herneh-a ) da prevod objavim na kulinariki.

Moje znanje španščine pravzaprav ni » bog ve kaj », potrudil se bom po najboljših močeh.

Prihajam v Slovenijo iz Pariza, popoldanski let, s prihodom na ljubljansko letališče okrog štirih popoldan, po tukajšnjem času. O poletu ni kaj posebnega povedati, ko je letalo pristajalo je pokrajina bila videti zelo čudno, kot bi bila puščava, vse neki v sivo/črnih odtenkih. Po mojih informacijah, naj bi pokrajina bila lepa zelena. Po prihodu na letališče ( mimogrede, tako majhnega mednarodnega letališča pa nisem še nikjer videl ), vzamem taksi, do prej rezerviranega hotela. Taksist, prijazen možakar, skregan z vsemi jeziki, nič ni reagiral niti na španščino, niti na angleščino, na vse moje poskuse je odgovoril nekako ( po spominu ) » ma šta pričaš, kaži ti meni kuda da te vozim......... », vrag bi si ga vedel kaj jim to pomeni, pokazal sem mu napisan naslov hotela, in je bilo v redu, je vedel kam. Seveda sem hotel zvedet kolk me bo vožnja stala, pa se mu ni dalo nikakor dopovedat kaj hočem, pol se mi je zdelo, da mi kaže nekakšno napravo montirano v avtu. Ko sem se vsedel v avto je vključil tisto napravo, in počasi pošinem, da tista naprava šteje denar, ki ga bo treba plačati za vožnjo ( to me seveda spravi iz tira, kajti to verjetno pomeni, da so taksisti vsi po vrsti nepošteni, in jih država na ta način prisili, da zaračunavajo določen znesek, od katerega bo država odtegnila svoj delež, to pa seveda pomeni, da so taksiji zelo dragi, kar se je na koncu tudi izkazalo, pa tudi ne more bit drugače, če se ti ne moreš s taksistom zmenit za ceno, po kateri te bo pripeljal ). Po poti spet tista grda sivo-črna pokrajina, kot da bi američani pustili kakšne defoliante. Seveda se od taksista ni dalo zvedet ničesar, na moje poskuse je odgovarjal nekako » ..... ma *ebo te i engleski i španski ...... ».

V hotelu, na recepciji si že mal oddahnem, možakar govori dobro angleško, celo razume nekaj španščine, izkoristim priložnost in ga pobaram, kako je to možno, da je pokrajina tako grda. Možakar je bil presenečen, kajti, pravi, oni svojo državo imajo za zelo lepo, in ne more razumet, da nekdo misli drugače. Pravi, morda bi mi bilo všeč poleti, ko je vse zeleno ( torej ta, sivo- črna pokrajina ni zmeraj taka ).

Odpravim se spat, kajti precej sem sesut od poti, bom že jutri videl kako in kaj.

Zjutraj se odpravim v jedilnico hotela, na zajtrk. Strežejo » kontinentalni zajtrk », si mislim, to se pa bom najedel, kajti, to ni kar tako, kontinent je Evropa, zibelka civilizacije, torej zajtrk bo dostojen svojega imena. Ko se usedem, mi prinesejo, dva koščka sira zelo tenko narezana, dva koščka šunkarice zelo tenka, košček masla, ravno tako majhen košček nekakšne marmelade, dve miniaturni žemljici ( ali so se meni takšne zdele, zaradi lakote, ker nisem večerjal ) in skodelico čaja. Pomislim, no za začetek ni slabo, prav me zanima, kaj bodo še prinesli................. figo so prinesli še, to je bilo vse, to ni dovolj niti za enega sitega, a ne za lačnega, kot sem jaz bil. Nič, si mislim, bom že kaj pojedel na cesti. Na recepciji vprašam za bankomat ( za vogalom, pravi, videli boste znak ). Pridem na cesto, prav se počutim umazanega, ko so mi čevlji umazani. Imam še nekaj drobiža, pomislim, najprej čevlji. Pogledam po cesti: nikjer nobenega, ki bi mi očistil čevlje. Ja, to je pa mal čudno. Grem v sosednji park, tam jih je zmeraj veliko............ nobenega, ne morem verjet, a naj umazan po svetu hodim. Ja kaj pa čem, čeprav si tega za Evropo ne bi mislil, da moraš okoli hodit umazanih čevljev. Ja, nič, grem denar dvignit, pa kaj pojest, pa mi nekako pride do zavesti, da nisem nikjer videl na cesti nobene stojnice, da bi kaj za jest prodajali. Matr, tale Evropa se mi čezdalje manj dopade. Najdem bankomat, vse se mi neki okol čudno zdi, pa ne vem kaj. Dvignem denar, grem vem, pol pa ugotovim, kaj mi je bilo čudno: pri bankomatu nobenega oboroženega človeka: ne policaja, ne seguridada, nič. Saj vem, da je to težko verjet, jaz sem se kar zgrozil: skos sem čakal, da me kdo lopne po glavi in me oropa vsega. Kolikor sem videl, nikjer nobenega oboroženega človeka. Grem mim neke samopostrežbe: ne moreš verjet, nobenega s pištolo, da bi te varoval, sem se začel kar tresti od strahu: pa kakšna je to država in celina, ko za osnovno varnost ni poskrbljeno.

TBC ( prim.prev. )

26. mar 2012 11:06

 Še, prosim!