Ežojevo potovanje v peru

8. mar 2012 6:52

O, lube moje kravce pa prašički, kolk sem jast vesela, da živim tlele .

lp

8. mar 2012 7:03

No, pa smo dobile porcijo za Dan žena Po sprehodu po tejle tržnici danes jem samo

Katera ga še upa izzivati

8. mar 2012 7:28

Ho-ho-ho... Elaphus je dobro napisala: lube moje kravice in pujski 

Kaj pa veš, mogoče tudi mi pridemo do take izbire na tržnici.

Srečno, starina!

Pozdravček!

8. mar 2012 8:32

Zdaj me pa resnično zanima, kaj pa ti ješ, Ežoj? Boš rekel ribe. Pa vseeno, a ni mal neprijetno...

8. mar 2012 19:37

No, zdej pa imamo kar smo iskal.   Pa unga turista je tudi srečal.

8. mar 2012 19:52

Ežoj, hvala za rož(ic)e.

Tale japonski turist pa vsako leto boljše izgleda. Ma, ja, saj vem, Japonci se zeeelo zdravo prehranjujejo, večinoma z ribami in zelenjavo.

Nobenih.

Lepo se imej še naprej, pa napiši še kaj.

8. mar 2012 20:31

Najprej hvala za čestitko. Pol pa ne-hvala za reportažo s tržnice Še dobro, da nisem tega gledala pred kosilom ali - bog ne daj, takoj po njem

8. mar 2012 21:23

Ežoj,očitno te daje domotožje po pravi domači hrani.Pa kuhal že dolgo nisi...Toraj naredi si čimlepše zadnje dni, pa pot pod noge...doma si pripravi dušeno kislo zelje,restan krompir in pečenico....

8. mar 2012 23:00

Jaz pa ne bi imela nič proti tistim ražnjičem. Probi prešvercat ene dva?

Ja, pa hvala za rože! Edini moški s Kulinarike, ki ga je toliko v hlačah, da je voščil (kar dokazuje, da se nisi kopal med piranhami in da nisi p***a)

9. mar 2012 0:27

Evo, spet jaz.

najprej kak odgovor:

@rimljanka: za tiste špičaste rožice, ne vem kolk so invazivne, tista slika je iz botaničnega vrta, drugač sem jih videl tudi v parku.

@nena66: hvala za zanimanje, zdravje se je uredilo, prehrana pa zahteva en poseben zapis- menda tudi bo.

@Mc Nena: ne, saj nisem nič ( bil ) užaljen.

@jovita: ja, bučno seme bo, domotožje po domači hrani tudi

@Blanchy: ma kje si upam kak take slike limat, poglej kaj ste naredile, ko ste hotele slike iz tržnice.

@Ognjič: glede japonskega turista je en problem: zmeraj za slikanje moram dobit enega takega, ki teče bolj počasi od mene, a to je čezdalje težje!

@mojcazela: ah, mojcazela, je že mal prepozno, da bi prišla, prej bi mogla!

@zeta: salamo in sir iz samopostrežbe.

@đeniska: eh, đeniska, menda ni tako hudo.

@mygrace: ma kaj bom vlekel od tle, ko pridem bom domače nalovil, pa ti spečem.

Danes bil namenjen posetit Pachcamaco ( ali nekaj podobnega, sedaj se mi ne ljubi gledat, kako je točno. To je bilo največje inkovsko mesto, pred prihodom špancev ( pravzaprav, ko so prišli španci ). Mesto je v zadnjem potresu precej poškodovano, pa se ne more pridit na nekatere objekte, na katere se je včasih dalo. Mesto je v nižini, ne prav daleč od Lime, cca pol ure z avtobusom. Torej, ko opravim vsa nujna opravila, med ostalim dvig denarja se odpravim, z avtobusom, do mesta odkod gre avtobus za tam ( kot povedano, Lima ima cca 7 milijonov prebivalcev ), pa sem bil preveč pameten, in sem izstopil iz avtobusa precej daleč, meni se je zdelo, da niti ni tako daleč, vendar je bilo treba hodit še cca 45 minut ( še dobro, da je bila ura okrog poldneva, da me ni nič zeblo, ovi pa danes posebej zriktali vedro brez oblačka ). Torej, pridem do postaje, avtbus mi odpelje izpred nosa, dobeseedno. NIč hudega, po vodiču, pelje vsake pol ure. Sence ( skor ) nobene, po čakanju še eno dobro uro, jaz vključim onega fatalista v meni: če bi usoda hotela, da videm tisto, bi že un prvi avtobus ujel, ali bi se pojavil naslednji, očitno usoda ima z mano drugače plane. Z usodo je tako kot s srečo: treba ji je zaupat, ne smeš je izzivat in vse bo dober ( mater, kaj bi na to povedal, menda enkrat prej omenjeni Aristotel, me prav zanima). Kakorkoli, stopim do bližnje bencinske pumpe, kupim pivo in ga spijem v klimatiziranem bifejčku pumpe, usoda se ni nič vmešavala. Pol dobim avtobus nazaj do hostla, vmes kupim pivo, se stuširam, spijem pivo, odspim eno dobro uro, pokličemnekam, dvignem oprano perilo iz pralnice, in se vsedem za računalnik,,,,,,,,,,,,,,,,,,, matr, kolk zanimivo, a ne?

Evo ena, današnja fotografija onih kioskov ( včasih je le miza ) o katerih sem že pisal: