Ežojevo potovanje v peru

17. feb 2012 22:13

Vanja, pridi! Ti bom skuhala eno dobro joto, pa matevža, pa klobaso. Ali pa kaj drugega na tvojo željo. Seveda poskrbim tudi za kozarec rujnega-domačega.

17. feb 2012 23:38

Uf, uf, Zimt ( torej, poznaš Dašo ) si me pa spomnila: ja imel sem kavo pa eno pakiranjekislega zelja tudi. No, za ostale: Daša je ena prijazna mariborčanka, ki jo je ljubezem pripeljala v Peru, poskuša osnovat/organizirat društvo slovencev v Peru(j)u. ( če koga zanima, lahko pogleda njen blog na: dachita.blogspot.com ).

Pred odhodom sem Dašo vprašal, če ji kaj prinesem, ja pravi, kislo zelje. V redu, vzamem nekaj vrečk, 5, se mi zdi in dam tist plastični čebriček v vrečko, pol je z vrvici fajn zvežem in tako petkrat. To uvijem v ene majice in dam na sred kufra: računam, to bi moglo zdržat, " blago ravnaje s prtljago na letališčih. Ko pridem v Limo, prtljago dobim, se mi zdi prvi od vseh potnikov, fajn si mislim, bom hitro končal. Grem na carino: imate za prijavit, ne, pridite, me povabi v " separe ". Spraznite žepe, spraznim, pol mi pove kje naj stopim, in me naprava odpelje skozi nekaj, kot kak rengen. To je bilo OK, pol pa odprite prtljago, odprem in on začne pregledovat, kava je bila va vrhu, gleda, mal bere, jaz pojasnjujem, da je kava ( on si verjetno misli : ja, kašn neumnež, da pelje kavo iz Europe ), stresuje one vrečke, sem že mislil, da bo hotel odpirat, pa ni. Najde tudi steklenico vina ( za Dašinega moža ). Potem začne temeljito preiskovat prtljago, in seveda najde tisto zelje: kar učke se mu posvetijo, jaz pa poskusim pojasnit, pa se ne morem spomnit po angleško, kako se reče, vem da je zelje, verjetno je kislo " fermented ", tega se takrat nisem spomnil. Odprite pravi ( zelo naivno od njega, lahko bi noter bila pištola, na to ni pomislil ), jaz začnem trgat une vrečke, pol začutim miris zelja, in mu dam, da povoha. No končno je bil zadovoljen in me spusti. OK, grem ven, Daša mi je povedala da vzamem ( sedaj se ne spomnem točno ) a je green taxi ali taxi verde, pogledam, takoj te " uni " ki ponujajo usluge zasipljejo, jaz odmahujem, pol zagledam tega možakarja od zelenog taksija, on ves okravatan, se odločim za njega. En zraven, ki je videti precej manj vredan zaupanja ( naj mi bo oproččena morebitna krivica, ki mu je delam ), pravi: a je to varno ( to, zakaj sem se odločil, pri njemu bi bil popolnoma varen ). No, že po prvih kilometrih vožnje, sem ugotovil značilnosti vožnje po Limi: prerivanje med voznimi pasovi, hupanje.......... ). No, če je že beseda o tem, danes sem ugotovil ( sem veliko hodil peš ), kako v Limi uporabljajo hupo, gre nekako takole: ko se pelješ, mal pohupaš, da drugi tudi slišijo, da se ti pelješ, če se kdo preriva na tvoj vozni pas, mu seveda pohupaš ( spodobi se pa, da un pohupa nazaj ), če se promet ustavi, ( morda na semaforju ) onemu spredaj pohupaš, če ni štartal iste sekunde, ko je to možno, ali, če je kdo pred njim, mu pohupaš, zakaj ni pohupo unemu pred njim. Če pešec stoji zravn prehoda za pešce, mu seveda pohupaš ( menda to pomeni " da noš slučajno........" ).

Uf, matr, to pa vem, kolk vas je zanimalo, no sedaj veste.

Včeraj sem bil zmenjen s enim možakarjem v kavarni Haiti, da se dobimo, en možakar, ki že 50 let živi v Peru(j)u. Jaz in moja španščina: Daša je na recepcijo hostla v katerem sem sporočila, da se dobimo ob desetih, jaz sem razumel, da ob 12. Verjetno so se mi zamešale podobne besede v španščini za deset ( diez ), dvanajst ( doce ) in dan ( dia ). Ob dvanajstih pridem, vprašam natakarja če je tukaj nekja " senor Ivan ". Kako se piše, vpraša natakar, jaz se taga momanta nisem mogel spomnit, pol sem ga nazaj vprašal, koliko je senjorov, po imenu Ivan v kavarni, na kar on ni reagiral. Ko mi je prinesel pivo, mu povem priimek, na kar on spet vpraša, če je perujc, ali brazilijanc ali gringo..........

Uf, matr, danes vse ene stvari vam pripovedujem, ki vas zelo zanimajo. Pa če že, še tole: policajev je več vrst, veliko je tudi žensk. Ene so v enih luštnih uniformah, kot da bi šle na kakšno zabavo, vse olikane, seveda tudi opištolane. Veliko je ( menda večina ) prometnih policajk, ki so videti, kot, da bi izskočile iz kakšnega ZF filma: sexi škornje, hlače in srajca tesno pripeta uz telo, čelada, očale, pištola................. menda jih sprejemajo za policajke podobno kot ročno prtljago za letala: imajo šablono v katero bodoča policajka ( kandidatka za policajko ) poskusi vstavit rit: če gre, ni sprejeta.

Tist zgoraj sicer nisem 100% vendar, mora bit kaj takega, danes sem dve opazoval na enem križišču, ko so ustavljale motoriste vse po vrsti in kontrolirale.

Uf, uf, tole zgoraj lahko vse preskočite, da se odkupim, bom prilimal še nekaj fotografij.

18. feb 2012 0:05

Včeraj mi je tole s fotografijami nekaj nagajalo, pa poskusim danes:

tako je bila videti enkrat prej omenjena megla, danes ob osmih, slikano z okna moje sobe. No, v pol ure ali kaj takega, se je razkadila.

Ah, vsepovsod po svetu so to najbolj zanimivi kraji.

tam se dobi koruza, taka in drugačna!

18. feb 2012 0:10

Una je bila taka, tale je pa drugačna:

uno prvo koruzo prodajajo v samopostrežbi, kuhano, včeraj poskusil.

18. feb 2012 0:12

Spet neki ne gre s slikami:

tole niti ne vem kaj je.

18. feb 2012 0:13

pa špavje ( da mal ponagajam, to itak nobenga ne zanima ):

18. feb 2012 0:23

In:

SEdaj sem se spomnil: tukaj imajo čuden sistem v gostilnah: kvaliteta hrane je obratno sorazmerna ceni. Preedvčerajšnjim jedel v dobri gostilni za cca 50 n. solov, včeraj v slabši za cca 30, danas pa v, hm, gostilni pač, jedel zelo dobro za 17 n. solov ( matr, čisto pozabil slikat, pavzaprav, prvi dan niti nisem, vendar mi je neki bilo nerodno ). Pa če že o denarju, prvi dan sem se mal zlagal: naj bi bilo menjalno razmerje €/sol 4,5 ( sola za en €, po vodiču lonely planet, v resnici je 3,4 sola za 1€. ( pa sem govoril Angeli, da ga ne serjejo, bom mogel Beti povedat, da kakšno reče, beseda angleške kvinke le nekaj velja

18. feb 2012 2:03

Ežoj , čudovito te je brat .  Mislim , da vsi komaj čakamo , da se javiš .

No, tisti rumeni lampinjončki , ki imajo nasredi kroglico rumene barve , so perujske češnje . Takšni lampinjončki rastejo tudi pri nas po vrtovih , le da so rdeče barve , niso pa užitni (rdeči ) .

Dobijo se pa pomladi tudi pri nas sadike te perujske češnje . Lani sem jo imela v loncu na terasi , pa mi je žal pomrznila . Baje je to zelo zdravo sadje , polno vitaminov . ( vpliva med drugim tudi na ) vsaj poskusi katero , da ti ne bo potem žal , he, he ...

Jooooj , upam , da ne bo frčalo !

Ežoj , lepo se imej , uživaj in srečno , kjerkoli že boš .

18. feb 2012 7:14

Ežoj, tale o izboru ženskega kadra je pa svetovna!

Pa fino je, da se tudi mi naušimo še kaj o načinih uporabe avtomobilskih hup. Zelo inovativno!

Si kar predstavljam tistega carinika, ki je moral vohati prelesten smrad kislega zelja, ha, ha.

Srečno in uživaj!

18. feb 2012 7:51

Ežoj, res je. Poznam Dašo - pa mislim, da je postala kar precej slovenskim popotnikom v Peru prvi kontakt na potovanju v to prelepo deželo, verjetno pa ji je tudi marsikdo (vključno z mano) hvaležen za marsikateri nasvet kot koristno popotnico za na pot. Smo še kar v stikih, tako smo se razumeli... 

Moram še dodati svoje glede hupanja: kot praviš, hupajo vsem.... in se spomnim, da me je to begalo cel čas mojega potovanja in ko sem si predzadnji dan rekla "ok, sedaj pa približno razumem kdaj, komu, zakaj itd.", pa se pelje mimo naju en taksist, nekje v Cusco.... pred in za njim, desno in levo nikogar: in začne hupat! Pa sem si rekla "ja pišuka no, spet sem na začetku"!!